Franja

Zadetki iskanja

  • neužítnost (-i) f immangiabilità:
    pren. kaj ponavljati do neužitnosti ripetere qcs. infinite volte, fino alla noia
  • nevem- [é] wunder (-kaj wunder was, -kako wunder wie, -kdo wunder wer)
  • nevólja reluctance, reluctancy; unwillingness; disgust

    z nevóljo unwillingly
    z nevóljo privoliti to give (a) reluctant consent
    z nevóljo kaj napraviti to show reluctance to do something, to be loath (ali loth) to do something
    ne (po)kazati nevólje (= molče požreti) to make the best of a bad job, to grin and bear it
  • nevoščljív envious (komu of someone); grudging, jealous

    biti nevoščljív komu to envy someone
    biti nevoščljív za kaj to grudge something
    biti nevoščljív to be envious (ali jealous, grudging)
  • nevoščljív jaloux de quelqu'un, envieux de quelque chose

    biti komu nevoščljiv za kaj envier quelque chose à quelqu'un
    nevoščljivo avec envie, envieusement, d'un œil jaloux
  • nevoščljív envidioso

    biti komu nevoščljiv envidiar a alg; tener invidia de alg
    biti nevoščljiv za kaj envidiar a/c
  • nevoščljívost envy; grudge

    poklicna nevoščljívost professional envy, occupational jealousy
    iz nevoščljívosti kaj napraviti to do something out of envy
    pozelenel sem od nevoščljívosti I turned green with envy
    zbuditi nevoščljívost pri kom to rouse someone's envy
    bolje je zbujati nevoščljívost kot usmiljenje better be envied than pitied
  • nezaslúženo adv. immeritatamente, indebitamente:
    ekst. pog. nezasluženo priti do česa scroccare qcs.
    ekst. nezasluženo uživati kaj usurpare qcs.
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nikar2 (kaj šele) geschweige denn
  • nikóli ne … jamais

    nikoli več jamais plus, plus jamais
    sveti nikoli, sv. Nikoli (ironično) semaine ženski spol des quatre jeudis
    to boš dobil na sv. Nikoli tu l'auras à la saint-glinglin (ali à Pâques ou à la Trinité)
    odložiti kaj na sv. Nikoli renvoyer quelque chose aux calendes grecques
    bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais
    nikoli ni prepozno il n'est jamais trop tard pour bien faire
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • nimam ➞ → (ne) imeti, ich habe nicht, ich habe keinen/keine/kein
    nimam pojma ich habe keine Ahnung
    s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür


  • nò? well?
    nò torej well then
    nò, nò (tolaženje) there, there!
    nò, in kaj potem? well, and what then?
    nò, in kaj ti? and what about you?
    glej ga nò! there now!
    nò, nò, ne jokaj! there, there, don't cry!
    nò, ali ti nisem rekel? there, didn't I tell you?
    nò, pa je narejeno! there, it is done!


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

    ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
    letalski nos avant moški spol, nez
    orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
    potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
    zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
    imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
    po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
    vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
    za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
    za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
    visoko nos nositi porter le nez au vent
    zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices