Franja

rôjsten natal, de naissance

rojstni dan jour moški spol de naissance, (jour) anniversaire moški spol
rojstni datum (kraj) date ženski spol (lieu moški spol) de naissance
rojstna hiša maison natale
rojstno mesto ville natale
rojstni list acte moški spol de naissance, (izpisek) extrait moški spol (ali bulletin moški spol) de naissance
praznovati rojstni dan koga fêter l'anniversaire de quelqu'un

rôjsten natal; de nacimiento

rojstna dežela (hiša, mesto) país m (casa f, ciudad f) natal
rojstni dan natalicio m, cumpleaños m
rojstni datum (kraj, list) fecha f (lugar m, partida f ali fe f) de nacimiento
rojstno ime nombre m
praznovanje rojstnega dne celebración f de cumpleaños
praznovati rojstni dan celebrar su cumpleaños

roof² [ru:f] prehodni glagol
pokriti s streho, s krovom; staviti pod streho, zaščititi s streho; dati krov ali zavetje, vzeti pod streho

red roofed houses hiše z rdečimi strehami
the house is not roofed yet hiša še ni pod streho, še nima strehe
to roof over prekriti s streho

ruin² [rúin] prehodni glagol
porušiti, spremeniti v ruševine, razdejati, podreti, uničiti, opustošiti; pokvariti; onemogočiti, preprečiti, spodnesti; povzročiti propad, ruinirati, uničiti, pogubiti (koga); zapeljati (dekle)

to ruin oneself uničiti se
a ruined house hiša v ruševinah
to ruin one's clothes uničiti si obleko
to ruin one's eyes pokvariti si oči
to ruin a girl zapeljati dekle
to ruin one's health uničiti si zdravje
to ruin s.o.'s reputation spraviti koga ob (uničiti komu) dober glas
neprehodni glagol
propasti; biti uničen (ruiniran)
poetično zrušiti se

ruína ruin; dilapidated building; wreck; figurativno ruin, downfall, disaster

hiša, ki razpada v ruíne a house falling into ruin (ali ruins), a dilapidated (ali ramshackle, rickety, tumbledown) house

rúšiti (-im)

A) imperf. ➞ porušiti

1. demolire, smantellare, abbattere, diroccare, sventrare, disfare:
rušiti staro hišo demolire la vecchia casa
rušiti barakarsko naselje smantellare, demolire la baraccopoli
(brezobzirno) rušiti mestno jedro sventrare il centro storico della città

2. pren. sovvertire, sconvolgere, turbare:
rušiti temelje zakonitega reda sovvertire le fondamenta dell'ordine costituto
rušiti disciplino v kolektivu sovvertire la disciplina del collettivo

3. pren. rovinare, guastare, compromettere:
rušiti komu ugled compromettere la reputazione di qcn.

B) rúšiti se (-im se) imperf. refl.

1. crollare, rovinare, andare in rovina:
stara hiša se ruši la vecchia casa sta crollando

2. (padati) cadere

3. crollare, rovinare

rúšiti demoler; destruir; arruinar; desorganizar ; (razpadati) desmoronarse ; fig desorganizarse

rušiti mir perturbar la paz
rušiti se (hiša, zid) derrumbarse

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

samostojèč (-éča -e) adj.
samostoječa hiša casa, stabile isolato

samôten solitaire, seul, isolé, désert; retiré

samotna hiša maison solitaire (ali isolée)
samotno področje région ženski spol inhabitée (ali déserte, désertique)

sanjsko lep [é] (-a, -o) traumhaft; ein Traum von (hiša ein Traum von einem Haus)

save² [séiv]

1. predlog
poetično & arhaično razen, izvzemši

save and except razen, izvzemši
all save one (him) vsi razen enega (njega)
save only he razen njega, samó on ne
the last save one predzadnji

2. veznik
razen če, če ne, razen (that da)

I felt well save that I had a headache počutil sem se dobro, razen da me je bolela glava

3. prislov

save for izvzemši
save for two broken windows the house was intact razen dveh oken je hiša bila nepoškodovana

schiēra f

1. voj. vrsta; četa

2. ekst. krdelo, truma; gruča:
a schiera razporejen, razvrščen:
casa a schiera vrstna hiša
a schiere množično

secondo¹

A) agg.

1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti

2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero

3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben

4. knjižno ugoden

B) m

1. drugi, drugo

2. kulin. druga, glavna jed

3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj

4. sekundant

5. navt. drugi oficir

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

self-contained [selfkəntéind] pridevnik
(vase) zaprt; neodvisen, samostojen; (o stanovanju) s posebnim vhodom

self-contained house enodružinska hiša

semidetached [semiditǽčt] pridevnik
(o hiši) ki ima skupen zid samo z enim sosedom

semidetached house hiša dvojček

sérijski en serie; de serie

serijski artikel artículo m elaborado en serie
serijska izdelava (gradnja) fabricación f (construcción f) en serie
serijski avto (številka) coche m (número m) de serie
serijska, vrstna hiša casa f prefabricada, casa de edificación en serie

sesútje derrumbamiento m ; desmoronamiento m

biti tik pred sesutjem (hiša) amenazar ruina

shake^*2 [šéik]

1. prehodni glagol
tresti, stresati, pretresti, (za)vihteti, zamahniti; (o)majati
figurativno oslabiti
ameriško stresti roko, rokovati se; (po)kimati (z glavo)
ameriško mešati (karte)

2. neprehodni glagol
stresti se, tresti se, drhteti, drgetati, trepetati (with od)
(o)majati se
glasba izvajati trilerje, gostolevke

shake! ameriško sezimo si v roke! pobotajmo se!
quite shaken potrt, pobit, pretresen, presunjen
to shake a carpet iztepsti preprogo
he was much shaken by his friend's death prijateljeva smrt ga je zelo pretresla
to shake one's ears figurativno zdramiti se; opomoči si
to shake with fear (cold) drgetati od strahu (mraza)
to shake one's fists in s.o.'s face pretiti komu s pestjo, požugati komu s pestjo
his faith was shaken njegova vera je bila omajana
to shake hands with s.o. rokovati se s kom
he shook his head zmajal je z glavo
to shake one's elbow (the elbow) sleng kockati
to shake s.o. by the hand stresti komu roko, rokovati se s kom
his health is much shaken njegovo zdravje je zelo zrahljano
his hands shake roke se mu tresejo
the laughter shook him tresel se je od smeha
to shake one's sides with laughing tresti se od smeha
to shake a leg sleng plesati; hiteti
he was much shaken by (with, at) the news novica ga je zelo pretresla
to shake in one's shoes sleng tresti se po vsem telesu, drgetati od strahu
the house shook with the explosion hiša se je stresla od eksplozije
to shake a stick at s.o. groziti komu s palico
to shake s.o. out of his sleep stresti, zdramiti koga iz spanja