Franja

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

rembrunir [rɑ̃brünir] verbe transitif porjaviti, potemniti; figuré zmračiti (obraz, čelo)

se rembrunir postati (bolj) rjav, postati temnejši; potemneti (slika); figuré zmračiti se (obraz)
le temps se rembrunit nebo se temni
à cette nouvelle, son visage s'est rembruni ob tej novici se mu je zmračil obraz

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

renfler [rɑ̃fle] verbe transitif zopet napihniti, napihovati; izbočiti; verbe intransitif nabrekniti, (testo) vzhajati

se renfler nabrekniti, postati debelejši, bolj okrogel

reporter¹ [rəpɔrte] verbe transitif nesti zopet nazaj; prenesti (tudi commerce); odgoditi; podaljšati

reporter son affection sur une autre personne prenesti svojo ljubezen, naklonjenost na kako drugo osebo
reporter une décision à un moment plus favorable odložiti odločitev, sklep na bolj ugoden trenutek
le match de football sera reporté nogometna tekma bo preložena
se reporter aux temps passés zamisliti se nazaj v pretekle čase
se reporter au texte d'une loi sklicevati se, opirati se na besedilo (nekega) zakona

resa samostalnik
1. Erica (grm) ▸ hangaPovezane iztočnice: drevesasta resa, spomladanska resa

2. ponavadi v množini (okrasni trakec) ▸ rojt, bojtZavesa je bila okrašena z resami in kitami. ▸ A függönyt rojtok és paszományok díszítették.

3. (pri žitu in travah) ▸ szálkaPri ječmenu so plodovi zrasli s plevami, ki imajo dolge rese. ▸ Az árpa termésének külső toklászán hosszú szálka található.

4. ponavadi v množini (lasje ali dlake) ▸ fürt, lokni, tincs
Z rjavih res brade so mu visele ledene sveče. ▸ Barna szakállának tincseiről jégcsapok lógtak.
Pričeska, ki je ostrižena na rese, je malce bolj zahtevna za oblikovanje. ▸ kontrastivno zanimivo A lépcsőzetes hajfürtökből kialakított frizurát egy kicsit tényleg nehezebb elkészíteni.

rétrécir [retresir] verbe transitif (z)ožiti; skrčiti; figuré omejiti; verbe intransitif uskočiti se, skrčiti se

se rétrécir zožiti se, skrčiti se; figuré postati bolj omejen (duh)
rétrécir une jupe zožiti krilo
le cercle se rétrécit krog se oži
ce tissu rétrécit au lavage, ne rétrécit pas ta tkanina se uskoči pri pranju, se ne uskoči

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

salinizira|ti (-) versalzen (jezero vse bolj salinizira der See versalzt immer mehr)

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

scavalcare v. tr. (pres. scavalco)

1. vreči, metati s konja

2. preskočiti, preskakovati

3. prehiteti; spodriniti, spodrivati:
scavalcare a destra, a sinistra prehitevati po desni, po levi; polit. prevzemati bolj desno, bolj levo usmeritev

Schritt, der, (-/e/s, -e) korak; Technik korak, faza; pomik; stopnja; figurativ poteza; der erste Schritt prvi korak; den ersten Schritt tun/machen narediti prvi korak; Schritt für Schritt korak za korakom, postopno; Schritt um Schritt bolj in bolj; Schritt halten mit iti v korak z, slediti (čemu/komu); auf Schritt und Tritt folgen biti neprestano za petami; im Schritt fahren voziti korakoma/po polžje

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sencillo preprost, enostaven; odkritosrčen, pošten

(billete) sencillo enosmerna vozovnica
teneduría de libros por partida sencilla enostavno knjigovodstvo
es muy sencillo (to) je čisto enostavno
¡no hay cosa más sencilla! nič bolj enostavnega kot to!

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

severno nördlich
severno od nördlich von
bolj severno weiter nördlich