Franja

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

vergelten povrniti, vračati, poplačati; (rächen) maščevati; Vergelt's Gott! Bog ti poplačaj!; Gleiches mit Gleichem vergelten vrniti milo za drago

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

Vertumnus¹ in Vortumnus -ī, m (etr. izvora) Vertúmnus, Vortúmnus, bog menjave letnih časov in trgovine, zato je stal njegov kip (signum Vertumni) v Rimu tam, kjer sta se stikali dve trgovsko izjemno živahni središči, vicus Tuscus in forum Romanum; tam so bile tudi najbolj obiskovane knjigarne: Varr., L., Ci., H., O., Pr., Col. (poet.); pl.: Vertumnis, quotquot sunt, natus iniquis H. zadet od jeze vseh bogov spremenljivosti (o nekem vetrnjaku). — Od tod Vertumnālia (Vortumnālia) -ium, n vertumnálije (vortumnálije), bogu Vortumnu na čast (menda 23. oktobra) obhajan praznik, nekak zahvalni praznik (zahvalna dožetnica): Varr. (?).

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

vȉdjeti vȉdīm (ijek.), vȉdeti vȉdīm (ek.)
I.
1. videti: ne vidjeti dalje od nosa; u tome sam vidio, video svoj ideal; ima se tu što vidjeti; ne mogu ga očima vidjeti ne morem ga videti; sad ga vidiš, sad ga ne vidiš; evo to je bilo, što video, ne video da boš molčal o tem, kar si videl; to svet još nije video; vidjećeš svoga boga, svoje dobro jutro! boš videl (grožnja)
2. preizkusiti, pregledati: neka on vidi tu žensku, pa ako što valja, može da napiše rješenje
3. pretrpeti: vidjeti mnogo jada, grdne muke
4. imeti: tko nije vidio, video fajde od očiju, neće ni od trepavice
5. imeti za: on luduje za mnom, jer me lijepom vidi
6. živi bili pa vidjeli bomo videli, če bog da
II. vidjeti se
1. videti se: vidi mu se da je stranac; vidi mu se po nosu, po licu; iz pisma se vidi; on se ne da vidjeti u našem društvu
2. znajti se: kad se vidje Ibro u nevolji; ne vidjeti se od posla, od rada imeti dela čez glavo

vikinški pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Vikingih) ▸ viking
2. (o lastnosti ali obnašanju) ▸ vikingArhitektura, ribiške vasice, nešteto otokov, gorovja, ledeniki in globoki fjordi bodo v nas vzbudili vikinški nagon po raziskovanju in osvajanju. ▸ kontrastivno zanimivo Az építészet, a halászfaluk, a számtalan sziget, a hegységek, a gleccserek és a mély fjordok felkeltik bennünk a vikingek felfedezési és hódítási ösztönét.

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
kuhano vino Kochwein, Glühwein
mašno vino [Meßwein] Messwein
mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
vrč za vino der Weinkrug
kozarec za vino das Weinglas
(za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
… vina Wein-
(bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
posoda za hlajenje vina der Weinkühler
piti vino ein Weintrinker sein
naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
vsebujoč vino weinig, weinhaltig
bogat z vinom weinreich
podoben vinu weinähnlich

Vītumnus (Vītūnus) -ī, m (vīta) Vitúmnus, Vitún = bog življenja, bog življenjedajalec: Aug., Tert.

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
totalna vojna totaler Krieg
vojna zvezd Sternen-Krieg

2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

4.
zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
burska vojna Burenkrieg
prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
husitska vojna Hussitenkrieg
kmečka vojna Bauernkrieg
korejska vojna Koreakrieg
krimska vojna Krimkrieg
križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
opijska vojna Opiumkrieg
otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
secesijska vojna Sezessionskrieg
sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
trojanska vojna trojanischer Krieg
vietnamska vojna Vietnamkrieg
vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
zalivska vojna Golfkrieg
punske vojne množina Punische Kriege

5.
… vojne Kriegs-
(bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
naveličan vojne kriegsmüde
na vojno auf den Krieg
priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
pripravljen na vojno kriegsbereit
po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
čas po vojni die Nachkriegszeit
pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
angažma v vojni der Kriegseinsatz
gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
… v vojni kriegs-
(oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
vstop v vojno der Kriegseintritt
za vojno für den Krieg
krivda za vojno die Kriegsschuld
za primer vojne für den Kriegsfall
zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
iti v/na vojno in den Krieg ziehen
napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

vsemogoč|en [è,ó] (-na, -no) allmächtig, allgewaltig, omnipotent
vsemogočni Bog Gott der Allmächtige