Franja

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo

audiō -īre -īvī (in -iī) -ītum (prim. gr. αἴσϑομαι in αἰσϑάνομαι zaznavam, ἀΐω čujem, lat. oboediō iz *obaudiō).

1. slišati = sluh imeti: apertis atque integris et oculis et auribus nec videre nec audire Ci., ea gens... propter magnitudinem sonitus sensu audiendi caret Ci. nima sluha, je gluh(o), eius ex miseriis videndo fructum caperes maiorem quam audiendo Ci.; occ. poslušati = posluževati se sluha: loquere, audio Ter., audisne ali audin'? Ter. ali poslušaš? audi, Iuppiter, inquit, audite fines... L.

2. s sluhom zazna(va)ti, (za)slišati, (za)čuti koga, kaj, o čem, po slišanju (= po drugih, od drugih, tudi po branju) izvedeti kaj, o čem; abs.: audivi et credo Ter., ades, audi paucis (z malo besedami) Ter., mane audi Pac. fr., se non audivisse, sed vidisse dicit Ci.; pogosto kot vrinek ut audio Ci. kakor slišim, ut audimus L. kakor se sliši, kakor pravijo; z dopolnilom
a) z obj. v acc.: quem ego hic audio? quidnam audio? quod verbum audio? Ter., a. vocem alicuius Pl., Ci., visi audire vocem L. zdelo se jim je, da slišijo glas, vidistis hominem et verba eius audistis Ci., quod Romae audierat, nuntiavit Ci., a. adventum eius Cu.; met.: audite litteras, decretum praetoris Ci.; v pass. z nom.: auditus est strepitus cum fremitu Ci., legionum seditio audita est aliquando T. slišalo se je o..., missis... copiis, quae ex longinquo in maius audiebantur T. ki jih je govorica zaradi daljave povečevala, carmina non prius audita H. ne prej slišane; z grškim dat.: cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., exclamat, ita ut populo patribusque audita vox pariter sit L., Iulius Vargus nondum mihi visus ac ne auditus quidem Plin. iun.; pogosto v absolutnem abl.: hāc auditā pugna, clamore audito C., auditis hostium copiis L., audita mutatione principis T.; z dvojnim acc.: te, ut spero, propediem censorem audiemus Ci. ep.; v pass. z dvojnim nom.: tantum Camillus auditus imperator terroris intulerat L. vest, da je Kamil vojskovodja, tubarum sonus multiplex auditur Iust. se sliši kakor kaj pomnoženega, se pomnožuje; subst. pt. pf. audītum -ī, n kar se je izvedelo po slišanju, govorica, glas: cum peribat, vidi, non ex audito arguo Pl., nihil habeo praeter auditum Ci., audito fuit eruditior Vell.
b) z neodvisnim govorom: audies: „o virum fortem“ Ci. slišal boš, govorilo se bo o tebi, audit continuo: „quis homo hic aut quo patre natus?“ H., quam multas matres audivi illo tempore: „quidnam volui, quae peperi?“ Sen. rh. sem slišal govoriti, audivi veterem convivam: „hic nescio quid boni debet esse“ Petr.
c) z ACI: audivit Dioni cuidam permagnam venisse hereditatem Ci., regem nostrum Cluilium causam huiusce esse belli audisse videor L. slišal sem, kakor se mi zdi, da..., audiet cives acuisse ferrum H.; tako tudi (pri zgodovinopiscih) kot absolutni abl. audītō dobivši vest: audito Machanidam refugisse Lacedaemonem L., audito venisse missu Agrippinae nuntium T.; v pass. z NCI: Bibulus nondum audiebatur esse in Syria Ci. ep., Caesar a Gergovia discessisse audiebatur C.; pri neposrednem zaznavanju acc. s pt.: idque Socratem... audio dicentem Ci., ut neque eum querentem quisquam audierit N. ga ni slišal tožiti.
č) z odvisnim vprašanjem: praetereuntes audiebant, quid praeco enumeraret Ci., volo tamen audire, quid sit, propter quod... L. rad bi vendar slišal, auditisne, ut poena mea postuletur? T. kako se zahteva...
d) s quod, cum, dum: quod de capite iste dempsit, quo tandem modo vobis... audiendum videtur? Ci., saepe soleo audire Roscium, cum ita dicat Ci., auditus est certe, dum ex eo quaerit Suet.; od kod? z e(x): noctu audita (est) ex delubro vox L., e Macedonum castris signorum concentur... audiebatur Cu.; pren. od kod? = od koga? unde quidque auditum dicant Pl., is, unde te audisse dicis Ci., unde vix ter in anno nuntium audite possunt Ci.; večinoma pa s praep.: quod facinus (scelus) ex te audio? Pl., e Davo audivi Ter., quando hoc quisquam ex te (iz tvojih ust), Caesar, audivit? Ci., audiere ab novo duce novum consilium L., audivi a (ex) maioribus natu Ci.; redkeje v tem pomenu z de: saepe hoc audivi de patre et de socero meo Ci.; o kom ali o čem? z de: illos etiam (convenire aveo), de quibus audivi et legi Ci., cum de te ex te ipso (= iz tvojih pisem) audiebam Ci. ep., quod quisque eorum de quaque re audierit C., credit de suo adventu esse auditum N.; zoper koga? z in in acc.: quod se in eum audisse dixisset Ci. ker je bil trdil, da je slišal nekaj neprijetnega o njem.

3. occ.
a) (po)slušati (kako govorečo osebo, kako poročilo): audiamus igitur Sextilium! Ci., cum audiretur silentio M. Caelius tribunus plebis Ci., Rhodii cum silentio auditi sunt L., ne in senatu quidem aequis auribus audiebatur L., non secundis auribus patrum auditus est consul L., id Philotas haud iniquo animo audiebat Cu., rex audivit de pace L. je poslušal mirovne pogoje, Archias audiebatur a M. Marcello Ci. = Arhiji so bila vrata M. Marcela vedno odprta, legationes audire Suet. = predse pustiti (namreč na zaslišanje); z grškim dat.: auctores (svetovalci) signa relinquendi... universis exercitibus palam in contione audiuntur L.; Poseb. (o učencu ali poslušalcu) poslušati kakega učitelja, poslušati (obiskovati, hoditi na) koga predavanja ali predavanje o čem: studiosus audiendi N., Cleanthes..., qui Zenonem audivit Ci., audivi Metrodorum, cum de his ipsis rebus disputaret Ci., in astrologia C. Sulpicium audivimus Ci., cotidie ad audiendum aliquem ventitare Plin. iun.; subst. pt. pr. audiēns -entis, m α) slušatelj, poslušalec: audientis animum movere, animos audientium permovere ali inflammare Ci., Hanno... non cum assensu audientium egit L., movere audientium affectus Q. β) poslušalec krščanskega pouka, katehumen, novovernik: Tert.
b) (o sodniku) zasliš(ev)ati, izpraš(ev)ati: aliis audientiubus iudicibus, aliis sententiam ferentibus C., semel auditis testibus condemnati sunt Ci., a. de ambitu Ci., (Rhadamanthus) audit dolos V., a. servum Suet., cum de vinculis educitur audiendus Amm. na zaslišanje.
c) uslišati: Curio ubi... neque cohortationes suas neque preces auditas vidit C., in quo di immortales meas preces audiverunt Ci., veluti sensisset auditas preces L., audiit et caeli genitor... intonuit laevum V., audivere, Lyce, di mea vota H., laborantes utero puellas ter vocata audis H., a. orantem O., audiat aversā non meus aure dens Tib.
č) pritrjujoč poslušati = pritegniti (pritegovati) komu, čemu, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, verjeti: nec Homerum audio, qui... ait... Ci., tanta imbueremur superstitione, si vos audire vellemus Ci., si fabulas audire volumus Ci.; abs. audio (to) rad slišim = priznavam, že verjamem, to velja, to je nekaj, dobro: istum exheredare in animo habebat: audio, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci.; nil audio Ter. nič nočem slišati, nič ne maram vedeti (o nobenem ugovoru), non audio Ci. o tem ne maram nič slišati, tega ne prizna(va)m, na to ne pristanem, to ne velja, to pa ne.
d) (po)slušati koga ali kaj = poslušen (pokoren) biti komu, čemu, pokoriti se komu, čemu; z acc.: sapientiam istam Ci., te audi, tibi obtempera Ci. ep., si me audiatis L., si me satis audias H.; pesn. o stvareh: neque audit currus habenas V., nec quae (sagitta) magis audiat arcum O.; tako tudi: cornum maxime audit sorbus Plin.; predklas. in poklas. tudi z dat.: istis magis audiendum quam auscultandum censeo Pac. ap. Ci., sibi potius audirent Ap.; v reklu: dicto (dat.) audientem esse na besedo poslušen (pokoren) biti: non fore dicto audientes milites C., qui dicto audientes in tanta re non fuissent Ci., villicus domino dicto audiens sit Ca., si potest tibi dicto audiens esse quisquam Ci., ne plebs nobis dicto audiens... sit L., dicto audiens fuit iussis absentium magistratuum N.

4. „slišati se imenovati“ = imenovati (zvati, klicati) se da(ja)ti, imenovan biti, imeti (šteti) se za koga, kaj, veljati za koga, kaj, sloveti: rexque paterque audisti coram H., Matutine pater, seu Iane libentius audis H., si curas esse, quod audis H. za kar veljaš, za kar te imajo, subtilis veterum iudex et callidus audis H. slavijo te kot...; z inf.: solum, quod quondam... fodisse... audit... Amphitryoniades Cat.; z adv. bene audire (= καλῶς ἀκούειν) hvaljen biti, po dobrem sloveti, na dobrem glasu biti, dobrega slovesa biti, male (redkeje graviter) audire (= κακῶς ἀκούειν) grajan (zmerjan) biti, po slabem sloveti, na slabem glasu biti, slabega slovesa biti: benedictis si certasset, audisset bene Ter., innocentes ergo et verecundi sunt, ut bene audiant et rumorem bonum colligant Ci., si herum insimulabis avaritiae, male audies Ter., erat surdaster M. Crassus, sed aliud molestius, quod male audiebat Ci., insuetus male audiendi N., amici Appii..., qui me idcirco putent bene audire, velle, ut ille male audiat Ci. ep.; od koga? pri kom? velle bene audire a parentibus, a propinquis, a bonis etiam viris Ci., ab ipsis inimicis male audire Q.; po čem? zaradi česa? z abl.: quod illorum culpa se minus commode audire arbitrarentur Ci. na slabšem glasu, iterum falso crimine male audit Sen. rh.; v pozni lat. glede na kaj z in in abl.: male audire in Maevia Galla nupta Macr., male audire in scortis Ps.-Q.

5. pren. gram. (poklas.)
a) kaj v tem ali onem smislu slišati = kaj v tem ali onem smislu pojmiti, ume(va)ti: Vulcanum pro igne vulgo audimus Q., sic enim auditur et depugnares Q., hoc pro pleno atque perfecto auditur Gell., ut sic audias „subruptum“ tamquam „certamen erit“ Gell.
b) kako besedo obenem z drugo slišati = razume(va)ti, v mislih dostaviti (dostavljati): simul enim auditur coepit Q.

Opomba: Kontr. impf. (pesn.) audībat O., audībant Cat.; druge skrčene oblike: audīn' (= audisne) Pl., Ter., audisse, audissem, audisset, audisti(s) Pl., Ter., Ci. idr., auditin (= audivistine) Pl., audivistin (= audivistine) Pl.; star. fut. (pesn.) audībo Enn., audībis Enn., Caecil. fr., Pl. — Svetopisemska latinščina ta glagol veže v različnih pomenih tudi z gen. (prim. sl. poslušati česa).

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

Augēās (Augīās) -ae, m (Αὐγείας) Avgeja, Avgija, Helijev in Nevpidamin sin, epejski kralj v Elidi, argonavt, ki mu je Herkul na Evristejevo povelje v enem dnevu počistil goveji hlev (v katerem je bilo 3000 goved), tako da je skozenj napeljal reko Alfej; hlev baje že trideset let ni bil očiščen: Hercules, qui Augeae egessit κόπρον Varr. ap. Non., Hercules Augiae regis bovile uno die purgavit Hyg., Augeas rex in Graecia excogitasse (namreč gnojenje njiv) traditur Plin.; preg.: cloacas Augeae purgare Sen. ph. Avgejev hlev čistiti = trdo in neprijetno delo opravljati. Od tod adj. Augēus 3 Avgejev: Augēis stabulis Aus. — Soobl. Auge͡us -eī, m Avgej: Hyg., Sen. tr., Ap., Augei stabulis Aus. (drugi berejo Augēis stabulis).

aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes

d'aujourd'hui današnji
d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
dès aujourd'hui že danes
à partir d'aujourd'hui od danes naprej
jusqu'(à) aujourd'hui do danes
(familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
la France d'aujourd'hui današnja Francija
cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

aun, aún še, še vedno, tudi, celó

aun así kljub temu, pri vsem tem
aun cuando tudi če, čeprav
aun no še ne
ni aun niti
ni aún la mitad niti polovica
¿no ha venido aún? še ni prišel?

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aurichalcum -ī, n (pisava po ljudski etimologiji nam. pravilne obl. orichalcum; gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“)

1. médnik, (rumena = v njej prevladuje baker) méd, medenina: Plin., Suet., Char., Ulp. (Dig.), Vulg.

2. od Pl. izmišljena kovina, ki po vrednosti prekaša celo zlato = draga (dragocena) kovina: aurichalco contra non carum fuit meum mendacium Pl. se ni dala z nobenim denarjem preplačati.

ausdenken^*: sich ausdenken izmisliti si; das ist nicht auszudenken, ist unausdenkbar tega si ni mogoče predstavljati/niti misliti

ausencia ženski spol odsotnost, nenavzočnost; ločitev; manjkanje, izostanek

hacer ausencia biti za nekaj časa odsoten
brillar por su ausencia pozornost zbuditi (izkazati se) zaradi svoje odsotnosti
en ausencia del gato se divierten los ratones če mačke ni doma, miši plešejo
ausencias causan olvido, larga ausencia causa el olvido daleč od oči, daleč od srca
tener buenas (malas) ausencias biti na dobrem (slabem) glasu

Ausgang, der, (-s, Ausgänge)

1. (Raumöffnung) izhod; kein Ausgang ni izhoda

2. (Ausgehen) izid, (Ende) konec, iztek; einen tödlichen Ausgang haben končati se s smrtjo

3. (Ausgangspunkt) izhodišče

4. von Waren: izdaja, dobavljanje, odpošiljanje seinen Ausgang nehmen von izhajati od

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

authority [ɔ:ɵɔ́riti] samostalnik (with)
ugled; moč, veljava, oblast; vpliv; pooblaščenje; vir poročil; ugledna oseba, strokovnjak
(tudi množina) oblast, urad

to be in authority, to carry authority imeti oblast
to be without authority ne imeti oblasti, nič ne veljati
on the best authority iz najboljšega vira
full authority pooblastilo
he is no authority on the subject v tej zadevi ni odločilen
set in authority ki ima oblast
to give authority pooblastiti

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

autrement dit drugače rečeno
il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična

autumnus (ali star. auctumnus) 3 (ni sor. z augēre) jesenski: Plin., Gell., Aus., Cod. Th., frigus O. Od tod subst.

1. autumnum -ī, n (sc. tempus) jesenski čas, jesen: Varr. ap. Non.; v pl. autumna (sc. tempora): Cypr., Ter.

2. autumnus -ī, m jesen (obdobje od 21. IX. do 21. XII., po kmečkem koledarju pa obdobje od 8. ali 13. VIII. do 9. ali 14. XI.): Ca., Lucr. idr., illa, quae temporis quasi naturam notant, ut hiems, ver, aestas, autumnus Ci., pomifer H., gravis C., H. nezdrava, letifer Iuv., multos autumni pestilentia in Italia consumpsit C., autumni aestus, frigora V., autumno V., L. idr. jeseni, sub autumno O. pod jesen, autumno adulto ali vergente T. v pozni jeseni; v pl.: H., Mart., inaequales autumni O. jeseni s svojim spremenljivim vremenom; met.: septem egerat autumnos O. = sedem let; senes autumni Mart. = stari jesenski sadeži, zrela jesenina. — Pisava autumpnus: Suet. fr.