amtieren uradovati; opravljati funkcijo; biti na položaju (als Vorsitzender predsednika)
amtierend sedanji; ki opravlja funkcijo ..., ki je na položaju ...
amtsführend sedanji, na funkciji, na položaju
Amtsmiene, die, uradni izraz na obrazu
amure [amür] féminin, marine vrv, ki drži spodnji kot jadra na strani, s katere prihaja veter
amystis -idis, f (gr. ἄμυστις) izpraznje(va)nje kozarca na dušek (po traški navadi), vlivanje vase: Sid., Threicia H.
anabolicus 3 (gr. ἀναβολικός) za nakladanje na ladje pripraven, za uvoz pripraven: species Vop. uvozno blago.
anaphora [ənǽfərə] samostalnik
anafora, ponavljanje iste besede na začetku vsakega verza
anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod
1. vzhod zvezd: Plin.
2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.
anatocismus -ī, m (gr. ἀνατοκισμός) obrest na obrest: Ci. ep.
anbrüllen hruliti, nahruliti (koga), kričati na
anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)
1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.
2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.
ancestrale agg. atavističen, ki se nanaša na prednike:
terrori ancestrali atavistični strahovi
ancillare agg. ki se nanaša na služkinje; dekelski (zlasti šalj.):
amori ancillari ljubimkanje s služkinjami
crisi ancillare šalj. pomanjkanje gospodinjskih pomočnic
ándito moški spol pokrit hodnik (pri hiši), hodnik za pešce na mostu
andrücken pritisniti/pritiskati na/ob; (festdrücken) potlačiti
aneinander drug na drugega, drug na drugem; aneinander festhalten držati se drug drugega
aneinandergrenzen, aneinander grenzen mejiti eden na drugega
aneinanderstoßen*, aneinander stoßen* Fahrzeuge: zaleteti se; Grundstücke: mejiti eden na drugega