Franja

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

ščúvati to instigate (k to); to incite (k to)

ščúvati psa na koga to set a dog upon someone
ščúvati k vojni to incite to war

ščúvati (-am) imperf. aizzare, istigare, agitare, fomentare:
ščuvati k uporu istigare alla ribellione
ščuvati množice agitare le masse

ščúvati incitar, amotinar, alborotar ; (psa) azuzar, soltar (el perro) contra (ali echar el perro a) alg

k uporu ščuvati incitar la rebelión

še aún; todavía

še ne aún no, todavía no
še enkrat una vez más, otra vez, de nuevo
še enkrat toliko el doble, otro tanto
še enkrat toliko širok de doble ancho
še danes hoy mismo, aún hoy, hoy todavía
še pred jutranjim svitom ya antes de amanecer
še vedno todavía; siempre
le še 10 minut tan sólo diez minutos
vsaka še tako majhna usluga toda complacencia por pequeña que sea
še to je manjkalo esto era lo que faltaba
nisem še bil v Španiji no he estado nunca en España
k temu je treba še dodati a ello hay que añadir
najsi je še tako bogat por rico que sea
naj še tako prosi por mucho que suplique
še ni prišel? ¿no ha venido aún?

šel [šèu] ➞ → iti
šel je k hudiču er ist beim Teufel/im Eimer

šlo [ó]
bo že šlo es wird schon gehen/klappen, es wird sich machen
šlo je k hudiču es ist zum/beim Teufel
to bo šlo das [läßt] lässt sich machen
to ne bo šlo das ist nicht machbar, das ist nicht drin ➞ → iti

šte|ti³ [é] (-je)

1. (veljati) zählen (X šteje X zählt, X ne šteje X zählt nicht; pri njem šteje samo uspešnost sodelavca bei ihm zählt nur die Leistung des Mitarbeiters)

2.
šteti se k gehören zu
ki se šte v pokojninsko osnovo ruhegehaltfähig

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

tabl|a¹ ženski spol (-e …) šolska ipd.: die Tafel, Schautafel, (stenska Wandtafel, šolska Schultafel)
priti k tabli vorkommen

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

telefón (-a) m telefono; apparecchio telefonico:
pošta, telegraf in telefon posta, telegrafo, telefono
slušalka, vilice telefona cornetta, supporto della cornetta
telefon zvoni il telefono suona, squilla
zavrteti telefon fare il numero del telefono
pridi k telefonu ti chiamano al telefono
brezžični telefon telefono senza fili
hišni telefon apparecchio derivato
javni telefon telefono pubblico
mobilni telefon telefono cellulare, telefonino
voj. poljski telefon telefono da campo
rdeči telefon (neposredna zveza med vladama ZDA in Rusije) telefono rosso

telefón teléfono m

po telefonu por teléfono
imeti telefon tener teléfono
iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono

temu [é] ➞ → to
k temu dazu
kljub temu trotzdem, [dessenungeachtet] dessen ungeachtet, gleichwohl

tendénca tendance ženski spol à quelque chose, aspiration ženski spol vers, visées ženski spol množine à

(na borzi) tendenca k dviganju (padanju) tendance à la hausse (à la baisse)

tendénca tendencia f

(na borzi) tendenca k dviganju (padanju) tendencia al alza (a la baja)