badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge
Zadetki iskanja
- Baucis -idis, f (Βαῦκις) Bavkida, žena starca Filemona: O. Od tod apel. Baucis = starka, stara žena: Pers.
- bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster - Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,
I. gr. žensko ime. Poseb.
1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.
2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.
3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.
— II. gr. mestno ime.
1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.
2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.
3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.
4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.
5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin. - Beroa -ae, f Beroa, žena tavlantskega kralja Glavcija: Iust.
- Beroē -ēs, f (Βερόη) Beroa, gr. žensko ime.
1. Semelina dojilja: O., Hyg.
2. Okeanova hči: V.
3. Doriklova žena: V. - bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia - Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.
1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).
2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl. - bivši pridevnik
1. (o nekdanjem partnerju) ▸ volt, exbivša žena ▸ volt feleség, exfeleségSem ločen, zaradi dveh otrok sem stanovanje pustil bivši ženi. ▸ Elváltam, és a két gyermekünk miatt a lakást otthagytam a volt feleségemnek.bivši mož ▸ volt férj, exférjbivši fant ▸ volt barát, exbarát, volt pasi, expasibivši partner ▸ volt partner, expartnerbivša punca ▸ volt barátnő, exbarátnő, volt csaj, excsajbivši ljubimec ▸ volt szerető, exszerető
2. (o preteklem statusu osebe) ▸ volt, korábbibivši premier ▸ volt miniszterelnök, korábbi miniszterelnökbivši minister ▸ volt miniszter, korábbi miniszterbivši predsednik ▸ volt elnök, korábbi elnökBivši predsednik ima tudi pravico do uporabe pisarne in službenega vozila z voznikom. ▸ A volt elnök egy iroda és egy sofőr vezette hivatali gépjármű használatára is jogosult.bivši komunist ▸ volt kommunistabivši šef ▸ volt főnök, korábbi főnökbivši direktor ▸ volt igazgató, korábbi igazgatóbivši župan ▸ volt polgármester, korábbi polgármesterbivši sodelavec ▸ volt munkatárs, korábbi munkatársSvojih bivših sodelavcev se tudi spomnim ne več. ▸ A volt munkatársaimra már nem is emlékszem.bivši lastnik ▸ volt tulajdonos, korábbi tulajdonosPotem so prišle počitnice in srečal sem bivšega učenca, ki je osnovno šolo končal že pred leti. ▸ Aztán jött a vakáció, és találkoztam egy volt tanítványommal, aki már évekkel ezelőtt befejezte az általános iskolát.
3. (kar ne obstaja več) ▸ egykori, korábbi, volt, régibivši režim ▸ egykori rendszer, korábbi rendszer, régi rendszerbivša država ▸ korábbi állam, volt állam, korábbi országV bivši državi so mnogi uredniki, predvsem glavni uredniki velikih medijev, odhajali v politiko. ▸ A korábbi országban sok szerkesztő, különösen a nagy médiumok főszerkesztői mentek el politikusnak.bivša vojašnica ▸ egykori kaszárnya, egykori laktanya, régi laktanyaV krajevni skupnosti so se po dolgih letih pričela obnovitvena dela v objektu bivše osnovne šole. ▸ A helyi önkormányzat hosszú idő után megkezdte a felújítási munkálatokat az egykori általános iskola épületében. - bívši former; late; past; ex-
bívša žena ex-wife
bívši mož ex-husband, pogovorno ex
bívši minister former minister
bívši ministrski predsednik former (ali late) prime minister
bívši guverner former (ali late ali ex-) governor - bodoč [ó] (-a, -e) zukünftig, künftig; werdend (mamica werdende Mutter, oče werdender Vater)
za poklice: bodoči zdravnik/učitelj der angehende Arzt/Lehrer
moj bodoči (mož) mein Zukünftiger
moja bodoča (žena) meine Zukünftige
bodoči rodovi die Nachwelt - bodóč future; coming; next
v bodóče in the future, in times to come, for the future; henceforth; from this time on; hereafter, henceforward
moj bodóči mož, moja bodóča žena my intended
njen bodóči mož her future husband, her intended, her husband to-be
njegova bodóča žena his wife-to-be
bodóči župan the mayor elect - bodóč futuro; venideto
v bodoče en el futuro, en lo futuro, en el porvenir
moja bodoča žena fam mi futura (esposa) - Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod
I. adj.
1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.
2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.
3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.
— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel. - bóljši better; superior
daleč bóljši better by far
njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
sprememba na bóljše a change for the better
on je na bóljšem he is better off
on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
ker ni nič bóljšega for want of something better
zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth - breech1 [bri:č] samostalnik
zadnji del, dno; ležišče topa; del hlač, ki pokriva zadnjico
arhaično zadnjica
množina (jahalne) hlače; kratke hlače
figurativno to wear the breeches nositi hlače, ukazovati (žena možu)
breeches part moška vloga, ki jo igra ženska - bunch1 [bʌnč] samostalnik
grozd, sveženj, šop, šopek
sleng množica, gruča, skupina
ameriško čreda
a bunch of fives pest
the best of the bunch najboljši od vseh
bunch of grapes grozd
ameriško, pogovorno bunch of calico žena - Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.
1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.
2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.
3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col. - Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,
1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.
2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.
3. arab. studenec in kopališče: Plin.
4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.
5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.
6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.
7. neka plesalka in priležnica: Pers. - Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:
1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.
2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.
3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.
4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.
5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.
6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.
7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.
8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).