Franja

téhnika técnica f ; (znanost) ciencias f pl técnicas ; (postopek) técnica f , método m , procedimiento m

radijska tehnika radiotécnica f
letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica; (tehniška šola) escuela f técnica

tehnišk|i [é] (-a, -o) technisch
tehniška univerza technische Universität (TU)
tehniška šola die Technikerschule
tehniška visoka šola Technische Hochschule (TH)

téhniški technical

téhniški visoka šola technical college, college of technology

téhniški technique

tehniška šola école ženski spol technique

téhniški (-a -o) adj. tecnico:
tehniška šola istituto tecnico
tehniški slovar dizionario tecnico
tehniška pisava scrittura tecnica

téhniški técnico

tehniška šola escuela técnica

theirs [ðɛ́əz] zaimek
njihov

this books is theirs ta knjiga je njihova
the fault was theirs krivda je bila njihova, oni so bili krivi
a friend of theirs neki njihov prijatelj
our school is older than theirs naša šola je starejša kot njihova

thinking [ɵínkiŋ]

1. samostalnik
mišljenje, razmišljanje, premišljevanje, umovanje; misel, mnenje, pogled

in (to) my (way of) thinking po mojem mnenju
he is of my way of thinking on misli kot jaz, je mojega mišljenja (mnenja)

2. pridevnik
misleč, ki misli ali razmišlja; umen, razumen, pameten

all thinking men vsi pametno misleči ljudje
thinking part gledališče nema vloga
thinking shop hudomušno učilišče, šola
hard-thinking trd, zabit
to put on one's thinking cap figurativno premišljati (kaj)

tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)

1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.

2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.

3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.

tolmač moški spol (-a …) der Dolmetscher, der Dolmetsch (konsekutivni Konsekutivdolmetscher, simultani Simultandolmetscher, sodni Gerichtsdolmetscher)
izpit za tolmača das Dolmetscherexamen
šola za tolmača die Dolmetscherschule

trabajo moški spol delo; obdelava, ročno delo; izvedba; tek (stroja); trud, težava, ovira

trabajo agrícola poljsko delo, poljedelstvo
trabajo artístico umetnina
trabajo corporal, espiritual (intelectual) telesno, umsko delo
trabajo (hecho) a mano, manual ročno delo
trabajo pesado težko delo
trabajo profesional, trabajo especial strokovno delo
día de trabajo delavnik
escuela de trabajo obrtna šola
falta de trabajo brezposelnost
paro del trabajo ustavitev dela
los sin trabajo brezposelni(ki)
estar sin trabajo biti brez dela
con sumo trabajo z velikim trudom
suspender (ali abandonar) el trabajo ustaviti delo
trabajos pl sila, potreba, pomanjkanje
trabajos forzados (ali forzosos) prisilno delo

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

trgovsk|i (-a, -o) kaufmännisch, händlerisch; (običajen pri trgovanju) handelsüblich; Handels-, Geschäfts-; (center das Handelszentrum, monopol das Handelsmonopol, narod das Handelsvolk, partner der Handelspartner, promet der Handelsverkehr, zastopnik der Handelsvertreter, agentura die Handelsagentur, akademija die Handelsakademie, dejavnost das Handelsgewerbe, ladja das Handelsschiff, mornarica die Handelsflotte, mreža das Handelsnetz, pot der Handelsweg, die Handelsstraße, šola die Handelsschule, blago das Handelsgut, die Handelsware, ime der Handelsname, pravo das Handelsrecht, zastopstvo die Handelsvertretung)

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

trgóvski de (ali du) commerce, commercial; marchand

trgovska banka banque commerciale (ali de commerce)
trgovska korespondenca correspondance commerciale
trgovska ladja navire moški spol marchand (ali de commerce)
trgovski list journal moški spol du commerce (ali commercial)
trgovska luka port moški spol marchand (ali de commerce)
trgovska mornarica marine ženski spol marchande (ali de commerce)
trgovski potnik voyageur moški spol de commerce, commis moški spol voyageur
trgovski stan commerçants moški spol množine, commerce moški spol
trgovska šola école commerciale (ali de commerce)
trgovski zastopnik représentant moški spol de commerce
trgovsko zastopstvo représentation commerciale, établissement commercial
trgovske zveze relations commerciales (ali d'affaires)

trgóvski (-a -o) adj. commerciale, di commercio, in commercio:
trgovski sloj commercianti, ceto mercantile
trgovska šola istituto commerciale
trgovska korespondenca corrispondenza commerciale
trgovski partner partner, socio in commercio
trgovski potnik rappresentante di commercio, piazzista; commesso viaggiatore
trgovska mornarica marina commerciale
trgovski pomočnik commesso (di negozio)
trgovski posrednik commissionario
trgovsko središče centro commerciale
hist. trgovsko združenje maona

trgóvski comercial; de comercio

trgovska banka (podjetje, marža, mesto, vrednost, monopol, središče, kredit, poročilo) banco m (empresa f, margen m, ciudad f, valor m, monopolio m, centro m, crédito m, información f) comercial
trgovska korespondenca (označba) correspondencia f (denominación f) comercial
trgovski list periódico m de información comercial
trgovska ladja (plovba) barco m (navegación f) mercantil
trgovski potnik viajante m (de comercio), comisionista m
trgovska mornarica marina f mercante
trgovski stan los comerciantes, el comercio
trgovska (visoka) šola escuela f (superior) de comercio
trgovska znamka (marka) marca f comercial, marca f de fábrica
trgovski zastopnik representante m, agente m (comercial), comisionista m
trgovsko zastopstvo representación f comercial, agencia f comercial

turn out prehodni glagol
izgnati, pregnati, spoditi, vreči skozi vrata, vreči ven; (od)gnati (živino) na pašo; odpustiti (iz službe); vreči (vlado); obrniti navzven (žep); izprazniti (sobo), odnesti iz sobe (pohištvo); zapreti (vodo, luč, radio); proizvajati (blago), kopati (premog); oskrbeti, opremiti, obleči
neprehodni glagol
izstopati, iziti, izhajati
vojska odkorakati; oditi; obrniti se navzven; postati
pogovorno vstati (iz postelje); pokazati se, izkazati se
vojska nastopiti (stražo); dogodili se, dovršiti se, končati se; (nogomet) igrati

the best turned-out man in London najbolje oblečeni moški v Londonu
she was beautifully turned out bila je elegantno oblečena
the affair will turn out all right zadeva se bo v redu, dobro končala
this factory is turning out a large quantity of goods ta tovarna proizvaja veliko množino blaga
the crops will turn out poorly this year letina bo letos slaba
to turn out the guard nastopiti stražo
to turn out the lights ugasniti luči
to turn out for Leeds igrati za Leeds
to turn s.o. out of his job odpustiti koga iz službe
to turn out a tenant izgnati deložirati najemnika
this school has turned out some good scholars ta šola je dala nekaj dobrih učenjakov
to turn out well dobro se končati, uspeti; vreči (prinesti, dati) lep dobiček
it turned out to be true izkazalo se je, da je to res
it turns out that... zgodi se, pripeti se, da...
he turn outed out (to be) a good swimmer pokazalo se je, da je on dober plavalec

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.