Franja

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zunaj² česa: außerhalb von, außer (hiše außer Haus)
zunaj nevarnosti außer Gefahr
zunaj doma außerhäuslich
zunaj kraja/bivališča auswärtig
zunaj igre šport abseits, im Abseits
zunaj bolnišnice zdravljenje: ambulant
cesta zunaj naselij die Freilandstraße, Landstraße
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
zunaj organizacij [nichtorganisiert] nicht organisiert
biti zunaj nevarnosti über den Berg sein
biti zunaj zakona Freiwild sein

zunánjost (-i) f

1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

zvest [é] (-a, -o)

1. človek, pes: treu; (lojalen) pflichttreu, gesinnungstreu; (vdan, ljubeč) anhänglich
zvest človek eine treue Seele
-treu (kralju königstreu, vladi regierungstreu, cesarju kaisertreu, ustavi verfassungstreu, zakonu/zakonom gesetzestreu)
biti/ostajati zvest komu/čemu (jemandem/etwas) die Treue halten/wahren, treu bleiben
ostati zvest obljubi ein Gelöbnis halten
ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben

2. posnetek, slika, poročilo: wirklichkeitstreu; -getreu (delu, originalu werkgetreu, izvirniku/predlogi originalgetreu, v detajlih detailgetreu, besedilu textgetreu)
zvest naravi (realističen) naturnah

zvŕst kind, sort, type, ZDA figurativno stripe; zoologija, botanika species; botanika family

človek čisto drugačne zvŕsti a man of a quite different calibre

žab|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Frosch (grška Griechischer, kavkaška Kaukasischer, laška Italienischer, maloazijska Kleinasiatischer, španska Spanischer), -frosch (altajska Altai-Moorfrosch, balkanska Balkan-Moorfrosch, barska Moorfrosch, debeloglavka Seefrosch, hitra (sivka/rosnica) Springfrosch, rjava (sekulja) Grasfrosch, zelena Teichfrosch; gnezdeča Nestfrosch, gozdna Waldfrosch, močvirska Sumpffrosch, Hechtfrosch, tesarska Zimmermannsfrosch, volovska Ochsenfrosch)
prava žaba Echter Frosch
antilska žaba Antillenfrosch
dolgoprsta žaba Langfingerfrosch
ploskoprsta žaba (makijevka) Greiffrosch, Makifrosch
kljunata žaba Nasenfrosch
kosmata žaba Haarfrosch
žaba jadralka Flugfrosch
gubasta žaba Runzelfrosch

2. živalstvo, zoologija (brezrepec, brezrepi krkon) der Froschlurch

3.
vojska človek žaba der Froschmann, der Kampfschwimmer

4. (eksplozijski nabijač) der Benzinfrosch

5.
figurativno napihnjena žaba der Gernegroß

žába zoologija grenouille ženski spol ; (obleka) vêtement protecteur (ali de protection)

žabe (otroške, ženske) collant moški spol
človek žaba (počapljač) homme-grenouille moški spol
rdečkasta žaba grenouille rousse, roussette ženski spol
zelena žaba grenouille verte
žaba kvaka, reglja la grenouille coasse

žába (-e) f

1. zool. rana (Rana);
žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
žabe in krastače le rane e i rospi
gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
piti kot žaba bere come una spugna
zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

2.
človek žaba uomo rana

3. pejor. ranocchio

4. hipok. ranocchio

5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
plavati žabo nuotare a rana
teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco

žába zool rana f

morska žaba rana marina (ali pescadora)
zelena žaba rana verde común
človek žaba hombre-rana m

žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano

žaga|ti (-m) sägen, hlod: schneiden
figurativno žagati koga an jemandes Stuhl sägen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

železna navada ženski spol eiserne Gewohnheit
biti človek železnih navad ein Gewohnheitsmensch sein

želján (žêljna -o) adj.

1. desideroso, voglioso; assetato, avido:
časti in slave željan človek uomo, individuo avido di onori e di gloria
željan počitka desideroso di quiete

2. (poln želja) smanioso, avido:
željno pričakovanje attesa smaniosa

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

žívčen des nerfs ; (razdražljiv) nerveux, qui a les nerfs fragiles (ali irritables)

živčno bolan malade des nerfs, neurasthénique, névropathe, névrosé
živčni bolnik névropathe moški spol, névrosé moški spol
živčni napad attaque ženski spol de nerfs
živčni človek (homme) nerveux moški spol, énervé moški spol
živčna bolezen maladie ženski spol des nerfs, affection nerveuse, neurasthénie ženski spol, névropathie ženski spol, névrose ženski spol
živčni šok choc nerveux, secousse nerveuse
živčni sistem système nerveux, (vegetativni) système neurovégétatif
biti živčen avoir mal aux nerfs, être atteint de nervosité, montrer de la nervosité, être nerveux (ali énervé)
delati, narediti živčnega faire mal aux nerfs, rendre nerveux, énerver

žívčen de nervios; nervioso ; (razdražljiv) de nervios irritables ; med neurasténico

živčno bolan neurótico
živčni bolnik neurasténico m, neurópata m
živčni napad ataque m de nervios
živčen človek, živčnež manojo m de nervios
živčna bolezen neuropatía f, afección f nerviosa
živčna bolečina neuralgia f
živčni šok ataque m (ali shock m) nervioso
živčna depresija depresión f nerviosa
živčni kolaps colapso m nervioso
živčni sistem sistema m nervioso, (vegetativni) sistema neurovegetativo
biti (postati) živčen estar (ponerse) nervioso
delati, narediti živčnega poner nervioso

živčnež samostalnik
1. (živčen človek) ▸ idegbajos
Ne pustite se motiti živčnežem, ki tik pred izpitom ponavljajo naučeno snov. ▸ Ne zavartassa magát azoktól az idegbajos emberektől, akik a vizsga előtt ismétlik a megtanult anyagot.

2. neformalno (nepotrpežljiv človek) ▸ ingerült
Veš, kakšna pa je praksa? Da je za tabo vsaj ene 5 živčnežev, ki jim je tudi 60 km/h skozi naselje premalo. ▸ Tudod, hogy néz ki ez a gyakorlatban? Hogy mögötted legalább 5 ingerült ember vezet, akiknek a 60 km/h sebesség sem nem elég gyors lakott területen.

žívec nerve

slušni (vidni, vonjalni) žívec auditory (optic, olfactory) nerve
napeti žívci strained nerves
občutljivi žívci delicate (ali excitable) nerves
razrvani žívci disordered nerves
ki gre na žívce (razburljiv) nerve-racking, nerve-wracking
na koncu z žívci (figurativno) under a strain
imeti napete žívce to have one's nerves on edge, to be strung up
biti prenapetih žívcev to suffer from nerves
imeti zelo občutljive žívce to be highly strung
iti komu na žívce to get on someone's nerves
ona mi gre na žívce she gets on my nerves, she wears me down
imeti močne žívce to have steady nerves
žívci so mu odpovedali his nerves snapped
on trpi na žívcih he has trouble with his nerves, he is suffering from a nervous complaint
izgubiti žívce to lose one's nerve
denar je žívec vojne money is the sinews of war
človek železnih žívcev a man with iron nerves (ali with nerves of steel)