-
ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.
-
ἀ-πύρωτος 2 ep. = ἄ-πυρος.
-
ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.
-
ἄ-ρεκτος 2 (ῥέζω) nestorjen, nedovršen.
-
ἄ-ρραφος 2 (ῥάπτω) brez šiva NT.
-
ἄ-ρρηκτος 2 (ῥήγνυμι) ep. ion. poet. kar se ne da raztrgati, nezlomen, nerazrušen, neprodiren, neprebiten.
-
ἄ-ρρητος 2 in 3 1. neizgovorjen, nepovedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden; a) skriven, tajen, svet; ἱερά misteriji (tajna služba božja), prepovedan; b) ostuden, strašen, grozovit.
-
ἄ-ρρυθμος 2 (ἀ priv. + ῥυθμός) 1. neubran, neumerjen, neskladen, nereden, nepravilen. 2. nesomeren, neprimeren, brez pravega razmerja σῶμα, sovražen ἔρως.
-
ἀ-ρρώξ, ῶγος, ὁ, ἡ (ῥώξ) poet. nerazpokan, brez razpoke.
-
ἄ-ρρωστος 2 (ῥώννυμι) 1. slab, bolehen, bolan. 2. nemaren, ἔς τι (za plačanje), malosrčen.
-
ἀ-σάλευτος 2 (σαλεύω) 1. neomajan, nepremaknjen, miren. 2. nepremakljiv, trden NT.
-
ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.
-
ἄ-σβεστος 2 in 3 (σβέννυμι) neugasen, neugasljiv NT; neizbrisen, neminljiv, neizmeren, neprestan; γέλως neugnan smeh.
-
ἀ-σεβής 2 (σέβω) brezbožen, hudoben, zločest.
-
ἀ-σελγής 2 razuzdan, razposajen, prevzeten, razsipen, nesramežljiv, pohoten.
-
ἀ-σέληνος 2 (σελήνη) brez meseca, temen.
-
ἄ-σεπτος 2 poet. = ἀ-σεβής.
-
ἀ-σήμαντος 2 (σημαίνω) 1. ep. brez vodnika, brez pastirja. 2. brez znamenja. 3. ἀσήμαντος τούτου, ὃ σῶμα ὀνομάζομεν ne zaprt, ne zaklenjen v.
-
ἄ-σημος 2 (σῆμα) 1. brez znamenja (znaka); χρυσός nekovan. 2. ion. poet. nejasen, nerazumen, nerazločen, nepoznaten. 3. neslaven, ne(po)znan NT.
-
ἀ-σήμων 2 poet. nerazločen, nerazumljiv; οὐκ ἀ. jasen, razumljiv.