Franja

sorbeō -ēre, -uī (—) (iz *sr̥bei̯ō, indoev. baza *ser-bh- srebati; prim. gr. ῥοφέω, ῥυφέω, ῥυφαίνω srebati, srkati = lit. srēbiù, surbiù = let. surbju srkati, srebati, let. strebju srkati, jesti z žlico, sl. srebati, srebanje, nem. schlürfen, hr. srȅbati, češko vstrōebat)

1. srebniti (srebati), izsrebati, posrebati, (po)srkniti, (po)srkati (posrkavati), izsrkati (izsrkavati): ius vitulinum Cels., medullas Lucan., margaritas aceto liquefactas Suet.; preg.: simul flare sorbereque haud facile Pl. pihati in srebati = iz sebe in v sebe dihati, izdihniti in vdihniti.

2. metaf. (večinoma o stvareh) nasploh kaj (po)srebati, (po)goltniti, (po)goltati, požreti (požirati), vpi(ja)ti, popi(ja)ti, vsrkati (vsrkavati), vsrkniti (vsrkovati): Sen. tr., Mart. idr., Charybdis … naufragia sorbens S. fr., Charybdis … sorbet in abruptum fluctūs V., Charybdis nunc sorbere fretum, nunc reddere (sc. dicitur) O., puppis sorbet mare Val. Fl., quae (sc. flumina) … partim sorbentur ab ipsa (sc. terra) O., ostendens, quae sorbuit (sc. terra) Plin., exiguum est, quod terra sorbeat Sen. ph., sorbebat rotas maligna tellus Stat., campi sorbentes Latium (= rimsko kri) Sil., sorbent avidae praecordia flammae O. použivajo, sorbere aëra Iuv., illa quoque in corpus pariter sorbere necessest Lucr., altus equorum (sc. cruor) … sorbet vestigia turmae Sil. pokriva, minus sorbet politurā charta Plin. pije, vpija, popivna, genera rubricae maxime sorbentur tectoriis Plin. se vpijajo v …

3. Klas. le pren. pogoltniti (pogoltati), požreti (požirati), (pre)trpeti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quid eum non sorbere animo censetis? Ci., ut ista odia non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. — Soobl. sorbō -ĕre: Ap., Prisc., Prob.; pf. sorpsī: Val. Max., Char., Prisc., Prob.; sup. sorbitum in sorptum navaja sicer Prisc., a teh oblik ne izpričuje s primeri.

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.

sornik [ó] moški spol (-a …) tehnika der Bolzen (nosilni Trägerbolzen, okoli katerega se kaj vrti/suče Drehbolzen, obešala Gehängebolzen)

sorry [sɔ́ri]

1. pridevnik (sorrily prislov)
žalosten, otožen, zaskrbljen; obžalujoč, skesan; beden, slab, odvraten, odbijajoč; nesrečen; reven, ubog

a sorry excuse slab (piškav) izgovor
sorry for oneself potrt, deprimiran
so sorry! obžalujem! žal mi je! oprostite!
very sorry! zelo mi je žal! oprostite!
I am so sorry žal mi je, obžalujem
I am sorry to say žal moram reči
I am sorry to disturb obžalujem, da vas motim
to be sorry about s.th. obžalovati kaj
I was sorry for her žal mi je je bilo, smilila se mi je
to be sorry for o.s. samemu sebi se smiliti
it was a sorry sight bil je (to) žalosten pogled
to be in a sorry plight biti v žalostnem (bednem) položaju
I felt sorry for him (za)smilil se mi je

2.

sorry! medmet oprostite! pardon!

sort [sɔr] masculin usoda; urok; žreb; slučaj, sreča; razmere, situacija

sort des armes vojna sreča
coquin de sort!, bon sang de bon sort! prekleto!
les coups du sort udarci Usode
il y a, il faut qu'il y ait un sort to je kot začarano!
il y a un sort sur tout ce qu'il entreprend česarkoli se loti, ničmu ne uspe
abandonner quelqu'un à son triste sort prepustiti koga njegovi žalostni usodi
améliorer le sort du prolétariat izboljšati usodo proletariata
par une ironie du sort po ironiji usode
faire un sort à une bouteille (populaire) izpiti, izprazniti steklenico
jeter un sort à quelqu'un, à quelque chose uročiti, začarati koga, kaj
le sort en est jeté kocka je padla, odločitev je nepreklicna
tirer au sort žrebati

sortiō -īre -īvī -ītum (sors2) star. soobl. = sortior -īrī žrebati, srečkati: Hyg., tute sorti Pl., inter se sortiant Varr. ap. Non.; z acc. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) razdeliti (razdeljevati) kaj: inter se sortiunt urbem atque agros Enn. fr.

sortior -īrī -ītus sum (sors2)

I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —

II. trans.

1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.

2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.

sortītiō -ōnis, f (sortīrī) žrebanje: mihi ut sortitio eveniat Pl., sortitione in aliquem animadvertere Ci. po žreb(anj)u = po svoji volji; z dostavljenim gen. ali adj. (česa, za kaj): iudicum, provinciarum Ci., regnorum Lact., aedilicia Ci. za ediliteto (edilstvo, službo edila, edilsko funkcijo); v pl.: ut … sortitiones iudicum fierent Suet.

sospettare

A) v. tr. (pres. sospētto)

1.
sospettare qcn. di qcs. sumničiti koga za kaj
sospettare qcs. posumiti kaj

2. verjeti, verovati; misliti, predstavljati si

B) v. intr.

1.
sospettare di qcn. sumničiti koga

2.
sospettare di qcn. ne zaupati komu, bati se koga:
sospettare di tutti ne zaupati nikomur

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

sottobanco avv. skrivaj:
comprare, vendere qcs. sottobanco skrivaj kaj kupiti, prodati
mettere, passare qcs. sottobanco potlačiti kaj

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

sourdine [surdin] féminin, technique, musique glušilec; dušilo

en sourdine v tišini, tihoma, skrivaj
mettre en sourdine utišati (radio)
mettre une sourdine à quelque chose (figuré) omiliti, ublažiti, napraviti kaj zmernejše
mettre une sourdine à son enthousiasme, à sa gaieté omiliti, zmanjšati svoje navdušenje, svoje (hrupno) veselje
négocier une affaire en sourdine skrivaj se pogajati o zadevi
protester en sourdine protestirati brez hrupa, nehrupno

sovraccaricare v. tr. (pres. sovraccarico)
sovraccaricare qcn., qcs. di preobremeniti, preobremenjevati koga, kaj s, z

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

sparire v. intr. (pres. sparisco)

1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj

2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

spazzatura f

1. pometanje

2. smeti:
buttare qcs. nella spazzatura vreči kaj v smeti
trattare qcn., qcs. come spazzatura ravnati s kom, s čim brezbrižno, zaničljivo

spazzolata f (enkratno, površno) krtačenje, ščetkanje:
dare una spazzolata a kaj pokrtačiti