Franja

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

ἀ-σχημάτιστος 2 (σχηματίζω) brezličen, brez podobe.

ἄ-σωτος 2 (σῴζω) 1. brez rešitve, izgubljen. 2. pokvarjen (moralno), razuzdan, poguben. – adv. NT ἀσώτως samopašno, razkošno.

ἀ-ταλαίπωρος 2 brez truda, malomaren, vnemaren, za kar se kdo ne briga.

ἀ-τάρβακτος 2 poet., ἀ-ταρβής 2 ep. poet. ἀ-τάρβητος 2 ep. poet. (ταρβέω) brez strahu, neboječ, neustrašen, nestrašljiv, predrzen, ἀταρβὴς τῆς θέας kdor brez strahu kaj gleda.

ἄ-τεγκτος 2 (τέγγω) poet. neporošen, brez solz, neganjen, neizprosen, trdosrčen.

ἀ-τείχιστος 2 (τειχίζω) brez zidov, nezaprt.

ἄ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. NT brezdeten, brez otrok.

ἀ-τέλεστος 2 (τελέω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen, brezuspešen. – adv. ἀτέλεστον brez konca in kraja, brezkončno. 2. neposvečen v kaj, nevešč čemu τινός.

ἀ-τελής 2 (τέλος) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, εἰρήνη ἐγένετο ἀτελής mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln νίκη, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček).

ἄτερ [Et. iz sn̥ter, stvn. suntar, "abgesondert", lat. sine] praep. z gen. ep. poet 1. brez, razen; ἄτερ θεῶν brez volje bogov; ἄτης ἄτερ neglede na. 2. oddaljen od, daleč od.

ἄτερ-θε adv. poet. brez, daleč od, razen.

ἄ-τεχνος 2 (τέχνη) brez umetnosti, neumeten, preprost. – adv. ἀτεχνῶς naravnost, povsem (kakor); docela, dodobra, vsekako; ἀτέχνως brez umetnosti, preprosto, nespretno.

ἀτῑμάζω (ἄ-τιμος) [impf. iter. ἀτιμάζεσκον] 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem πόλιν; pt. ἀτιμάζοντες brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega τινά τινος; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti).

ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.

ἀ-τῑμώρητος 2 1. (τιμωρέομαι) nekaznjen, nekaznovan, nemaščevan, ἀτιμώρητος γίγνομαι uidem kazni. 2. (τιμωρέω) nebranjen, brez pomoči.

ἄ-τιτος 2 (τίω) ep. neplačan, nekaznovan, brez kazni.

ἄ-τρεστος 2 (τρέω) poet. ne tresoč se, neustrašen, neboječ, brez strahu.

ἄ-τρομος 2 (τρέμω) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu.

ἄ-τρῡτος 2 (τρύω) poet. ion. neumoren, neprestan, neskončen, neizčrpen; brez dela, brezdelen.