Franja

domíslek, domíslica idée ženski spol (subite, heureuse, bizarre), trait moški spol d'esprit, saillie ženski spol , pointe ženski spol , trouvaille ženski spol

nenaden domislek éclair moški spol de génie
neumen domislek idée saugrenue (ali cocasse)

domitor -ōris, m (domāre)

1. krotilec (živali): Col., Plin., Gell., equorum Ci., ferarum Sen. ph.

2. pren.
a) premagovalec: Persarum, armorum Ci., tot gentium Cu., Germaniae Vell., belli externi T.; pesn.: Saturnius d. maris alti V. ali d. tumidi maris Sil. pomirjevalec.
b) atrib. (o stvarnih subj.) krotilec: salis et aceti suci domitores rerum Plin. ki vse pokonča, curarum d. somnus Sen. tr. tešitelj skrbi, infinitae potestatis domitor ac frenator animus Plin. iun. ki se ob neomejeni moči sam kroti in brzda.

domnéva surmise; supposition; assumption; presumption; conjecture; hypothesis; pl -ses

z domnévo, da... supposing (ali assuming) that... the supposition (ali assumption) that...
biti osnovan, bazirati na domnévi to be based on surmise
napačna domnéva (ugibanje) a poor guess, pogovorno a bad shot

domō -āre, domuī, domitum (prim. gr. δάμνημι, δαμάω krotim, δμητός, dor. δματός ukročen, δμώς suženj)

1. (u)krotiti, (o)brzdati (živali): Ph., Col., Plin. idr., asinos Varr., beluae domitae Ci., d. pecus S., vitulos V., leones, Lernaeum O., equos stimulo et verbere O., equorum greges, leones et tigres ad mansuetudinem Cu.; pesn. (enalaga): dente premunt domito … frena leonis O., non domito frenos ore momordit equus Tib.; domita mansuetudo Iust. s krotitvijo dosežena; abs.: viam insiste domandi V., domandi peritus magister Sen. ph. vešč krotilec konj, ratio domandi Col.

2. pren. (posamezne osebe ali cele narode in dežele) (u)krotiti, (o)brzdati, premagati, obvladati, ugnati: Busirin, Cycnum O. (evfem.) pobiti, hastā pugnantem O., virgineā (= Dianae) domitus sagittā H., d. iuvenes Pr. (o dekletih), domito saevum prostravit corpore Theseus Cat.; d. Allobroges, gentes, ceteras nationes, domitae sunt a Caesare maximae nationes Ci., ab oceano ad ortum solis omnia d. S., d. Africam H., Eutr., fame domiti Samnites L.; pesn. z raznimi konkretnimi in abstraktnimi obj.: d. fluminis vim L., aequora velo Val. Fl., hiemes Ioniumque, surgentes fluctus Sil., Alpes Sil. prehodne narediti, implexos certo ordine crines Sil., saxa magna vi Sil. ali ferrum Amm. obdel(ov)ati, ulmum vi flexam in burim V. na silo usločiti, terram aratro V. obdelovati, terram (rura Sil.) rastris V. (s)krčiti, extremis domitus cultoribus orbis V. obdelan, d. arbores multa mercede V. ob velikih stroških gojiti, uvas prelo H., sectam de tergore partem ferventibus undis O. do mehkega skuhati, durum Bacchi saporem V. ublažiti, oleum Plin. zgostiti, carnibus gallinaceorum venena serpentium Plin. ali tactu venena Sil. zamoriti; domitas habere libidines Ci., virtus (njihovo junaštvo) omnia domuerat S., d. fera corda V., avidum spiritum (lakomnost), invidiam H., impetūs hominum iracundiasque Plin., horrida verba Tib., somno domitus Tib. premagan od spanca, illos longa domant inopi ieiunia victu O. pokonča, hanc quoque gentem idem fortunae impetus domuit Cu., cibus famem domat, potio sitim Sen. ph. poteši, d. labores ali frigus famemque Sil. boriti se s … , presta(ja)ti, delicta Sil., Cl. pokoriti.

Opomba: Pf. act. (vulg.) tudi domāvī: Porph., pt. pf. domātus: Petr., Vulg.

domóv à la maison

iti domov rentrer (chez soi, à la maison), retourner chez soi (ali à la maison)
domov grede en rentrant (chez soi)
domov se odpraviti prendre le chemin du retour, reprendre le chemin de la maison

domóv a casa, a (su) casa ; (v domovino) a su país, a su tierra

iti domov ir a (ali para) casa
vrniti se domov (v domovino) regresar a su país
vrniti se domov volver a casa
poslati domov mandar para casa; enviar a casa
spremiti koga domov acompañar a alg a su casa
dostaviti domov (na dom) entregar a domicilio

domovína patrie ženski spol , pays moški spol (natal), lieu moški spol d'origine

zapustiti domovino quitter sa patrie (ali son pays), s'expatrier
nova, druga domovina nouvelle (ali deuxième) patrie
brez domovine sans patrie, apatride
bil je zaslužen za domovino il a bien mérité de la patrie

domovínski (du pays) natal, de la patrie, patriotique

domovinski list certificat moški spol d'origine
domovinska pravica droit moški spol de domicile (ali de cité)

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

done [dʌn] pretekli deležnik od do
opravljen, narejen, končan; ubit; izčrpan; kuhan, pečen
sleng opeharjen, prevaran

done! velja!
when all is (said and) done končno, na koncu koncev
done brown opeharjen
done for uničen, mrtev, ubit
this done nato
done to the wide (ali world) popolnoma poražen, v zadnjih vzdihljajih
it's not done, it's not a done thing to je nezaslišano
that's not done to se ne spodobi
done up izčrpan; obnovljen
what's done cannot be undone kar je, je
well done, done to a turn dobro pečen ali kuhan
well done! dobro!, odlično!

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
zoologija osel
figurativno bedak

to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
donkey's years cela večnost
pogovorno to ride the black donkey biti trmast
the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
since (ali for) donkey's years že od nekdaj

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.

dōnum -ī, n (dāre; prim. gr. δῶρον, sl. dar)

1. dar, darilo, poklon: d. regale, dona naturae, nuptialia Ci., dona militaria Ci., C., S. idr., dona dotalia L., dona iugalia O., ultima dona O. ali suprema dona Sen. tr., Val. Fl. zadnji dar ljubezni = zadnja čast, ki se izkazuje mrtvim, dona dare Kom., N., dona dando Sen. ph. z darovanjem, dono (dat.) dare alicui aliquid ali aliquem Ter. v dar dati komu kaj ali koga, animan dono dare S. fr. žrtvovati, id dono datur atque accipitur S. fr., poëtae quasi deorum dono atque munere nobis commendati sunt Ci., legem de donis et muneribus ferre Ci. o darilih vseh vrst (sicer je dona muneraque skoraj stalni izraz za podkupnino: Ci., O.), donis militaribus amplissime aliquem donare C. obdariti.

2. occ. posvečeni (posvetilni) dar: Pl., Lucr., dona magnifica … Delphos ad Apollinem misit Ci., eius fana omnibus donis nudavit Ci., Apollini id donum se dedisse N., supplicia dona V., quae (cratera) donum Apollini Delphos portaretur L.; z objektnim gen. (za koga, komu) d. Apollinis L.

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln

dopoldánski de la mañana; matinal

dopoldanske ure horas f pl de la mañana
dopoldanski pouk clases f pl matinales (ali de la mañana)

dopovédati (dopovém) expliquer, faire comprendre, mettre à la portée de, faire entendre raison à

dati si dopovedati (dopovem) entendre raison, s'en laisser remontrer, se rendre aux raisons invoquées (ali aux arguments invoqués, à l'évidence)

doprinos samostalnik
1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulásSicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedka ▸ plusz munkaóra Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.

dopúst leave; holiday; vacation; vojska furlough, leave of absence

na dopústu on leave, on furlough, on (a) holiday
bolezenski dopúst sick leave
letni dopúst annual holiday
enotedenski dopúst a week's holiday
plačan dopúst holidays pl with pay, leave with pay
pogojni dopúst (kaznjenca) ticket of leave
prošnja za dopúst request (ali application) for leave
podaljšanje dopústa extension of leave
prekoračenje dopústa absence without leave (krajšava: AWOL)
biti na dopústu to be on leave
dati dopúst vojska to grant leave, ZDA to furlough
imeti en dan dopústa to have a day off
koliko dopústa imaš? how much leave have you got?
letos nisem imel dopústa I have had no holiday this year
odobriti dopúst vojska to grant leave (ali furlough) (to)
iti na dopúst to go on leave (ali on holiday)
prekoračiti dopúst to overstay one's leave
prositi za dopúst to ask for leave
dopúst si vzeti to take a holiday