Franja

līberātiō -ōnis, f (līberāre)

1. osvobojenje, osvobajanje, osvoboditev (kake države idr.): ne iterum rem publicam sub obtentu liberationis invaderet Iust., l. populi sui Vulg.

2. osvoboditev, oprostitev, rešitev (od) česa, pred čim: cum a te non liberationem culpae, sed errati veniam impetravissent Ci., l. malorum Q.; occ.
a) sodna oprostitev, proglasitev (razglasitev) za nedolžnega (nekrivega): quid ego … acerbissimas damnationes, libidinosissimas liberationes proferam? Ci.
b) oproščenje (oprostitev) dolga (bodisi da se poplača ali odpusti), poplačilo, odpust dolga: liberationis verbum eandem vim habet quam solutionis Dig., l. legata Dig. oporóčen odpust dolga.

līberō -āre -āvī -ātum (līber)

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), oteti, (ob)varovati, rešiti (reševati); z abl. separationis (česa, pred čim): divortio te liberabo incommodis Enn. ap. Corn., animus vinclis corporis liberatus Ci., liberare rem publicam metu, populum metu Ci., ut omni me invidia liberem Ci., liberatus omni perturbatione animi Ci., liberatus est periculo caedis senatus Ci., qui liberandos omni periculo censerent C., una lex nos illā miseriā liberavit Ci., l. urbem obsidione Ci., C., N. mesto rešiti obleganja, custodiā liberari N.; s praep.: z a(b) (poseb. pri osebah): teque item ab eo vindico ac libero Ci. ep., qui a Venere se liberaverunt Ci. ki so se rešili svoje dolžnosti do Venere = ki so izpolnili svojo Veneri storjeno obljubo, l. patriam a tyranno N., divinus animus liberatus a corpore Ci.; z ex: cogitate … ceteros profecto multos ex his incommodis pecuniā (abl. instrumenti) se liberasse Ci.; z de (iz): infantes de aqua divinitus liberati Aug., ut Noë liberaret de diluvio Aug.; s samim acc.: liberet Byzantios Ci. ali vectigales multos ac stipendiarios liberavit (namreč davščin), Buthrotios cum Caesar decreto suo liberavisset (sc. proskripcije in razdelitve njihovih zemljišč) Ci. ep.; v pass.: liberatus sum hodie tuā operā (s tvojo pomočjo, po tvojem posredovanju) Ter.; s stvarnim ali abstr. obj.: l. agros Ci. oprostiti davščine, domum Ci. oprostiti svetosti, ki je na njej, fidem suam Ci. besedo izpolniti, držati besedo, biti mož beseda, obsidionem urbis L. popustiti (ustaviti) obleganje mesta, nomina L. poravnati dolgove, fundum Dig. rešiti zastave, liberate oculos meos Cu. izginite mi izpred oči; v pass.: templa liberata Ci. prosta zagraditve = nezagrajena, s prostim razgledom, quae quidem (sc. promissa) iure praetorio liberantur Ci. se razveljavljajo, liberatis castris contenti L., liberatis vectigalibus restitutis L. odpravljene davščine, liberari omnia Asiae emporia portusque L.; metaf.: cum ea res omnem impensam terreni suo pretio liberet Col. povrne, poravna.

2. occ. (sodno) oprostiti (oproščati) koga obtožbe, krivde, obveze, obveznosti, osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) kazni, razglasiti (razglašati), spozna(va)ti koga za nekrivega (nedolžnega) (naspr. damnare, condemnare): qui ceteros … condemnassent, hunc, quem bis iam condemnatum acceperant, liberarent? Ci., Volusii liberandi (sc. obveznosti poroštva in plačila) meum fuit consilium Ci. ep., iudicio liberari (naspr. indictā causā damnari), ab eodem in iudiciis … defensus aliquoties liberatus discesserat N., liberare debitorem Icti. dolžnika oprostiti plačilne dolžnosti; z abl. separationis: culpā liberatus … cupit (sc. Roscius) a vobis discedere Ci., qui antea Sopatrum eodem illo crimine (obtožbe) liberarant Ci., liberari noxā L., ego me etsi peccato absolvo, supplicio non absolvo L.; z gen. (po gr. ἐλευϑεροῦν τινά τινος): senatus nec liberavit eius culpae regem neque arguit L.; tudi: aliquem voti liberare L. odvezati koga dane (za)obljube (naspr. voti damnari); v pass. z NCI: primum certe liberatur Milo non eo consilio profectus esse, ut … Ci. se oprošča obdolžitve (očitka), da je odšel …

3. (pravno) osvoboditi (osvobajati) koga suženjstva, dati svobodo komu: amicas emite, liberate Pl., servos omnes puberes liberaverunt C., si quis apud nos servisset ex populo foederato seseque liberasset Ci., si voles vindictā liberare, quos proxime inter amicos manu misisti Plin. iun.; od tod tudi o zaprtih živalih: pullos caveā l. Ci. izpustiti iz; refl.: panthera saltu foveā sese liberat Ph. se s skokom reši iz jame.

4. metaf. (prost =) neovirano iti, korakati čez kaj, prekoračiti, prečkati kaj: flumen Hyg., Front., limen Petr.

Opomba: Star. fut. II līberāssō: Pl.

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice

liberty-man [líbətimən] samostalnik
mornar, ki dobi dovoljenje za odhod na kopno

libouret [liburɛ] masculin ribiška palica z več trnki za ulov lokard

líbra ž (lat. libra)
1. libra, funta, mjera (mer-) za težinu
2. novčana jedinica

lĭbrārius¹ 3 (liber -brī) knjižen: taberna Ci. knjigarna, scriba Varr. knjigovodja, scriptor si peccat idem librarius usque H. prepisovalec (knjig), doctor ali magister l. Porph., Hier. učitelj pisanja, začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), šolnik, atramentum Plin. črnilo za pisanje. Od tod subst.

1. librārius -iī, m
a) prepisovalec knjig idr. spisov, pisar: describi (sc. iudicium) ab omnibus librariis imperavi Ci. ep., concurrunt iussu meo plures … librarii, descriptam legem ad me adferunt. Ci., in L. Scipione malim equidem librarii mendum quam mendacium scriptoris esse in summa auri atque argenti L.; pisalec (pisar) po nareku: Sen. rh. (1, 7, 18), l. Antonii Vell. tajnik, scribae et librarii regis Vulg. notarji, beležniki.
b) knjigovodja, računovodja α) državni: Fest. β) vojaški: Veg.
c) knjigotržec, knjigar(nar): Gell., libros dicimus esse Ciceronis; eosdem Dorus librarius suos vocat et utrumque verum est Sen. ph.

2. librāria -ae, f
a) prepisovalka, pisarka: superûm M.
b) (sc. taberna) knjigarna: in libraria sedens, in libraria consederamus Gell.

3. librārium -iī, n knjižna omara, knjižna polica, shramba za knjige, knjižna zbirka, knjižnik: exhibe librarium illud legum vestrarum Ci., libraria omnia exurere Amm.

lice¹ [lis] féminin ograjen prostor za (turnirske) borbe, borišče

entrer en lice spustiti se v borbo, v diskusijo; priti na borišče

lice³ tudi lisse [lis] féminin priprave pri statvah za uvajanje votka

licencia ženski spol dovoljenje, dopustitev, licenca; razuzdanost, razbrzdanost; dovoljenje za natis; vojska dopust; šoferska izkaznica

licencia poética pesniška svoboščina
licencia de caza lovski list
licencia de construcción gradbeno dovoljenje
estar con licencia biti na dopustu
(derecho de) licencia radijska licenca

lichstone [líčstoun] samostalnik
oder za krsto pred mrliško vežo

lichtdicht neprepusten za svetlobo

Lichtempfindlichkeit, die, občutljivost za svetlobo; svetločutnost

Lichtmast, der, steber s svetilko, steber za svetilko

Lichtschalter, der, stikalo za luč/luči

Lichtscheu, die, občutljivost za svetlobo

Lichtsinn, der, čut za svetlobo

Lichtsinnesorgan, das, Tierkunde čutilo za svetlobo

lichtundurchlässig neprepusten za svetlobo, Körper: neprosojen

lick¹ [lik] samostalnik
lizanje; lizalica, solnica za divjad
pogovorno udarec, poraz
sleng hitrost, tempo

a lick nekaj malega, trohica
not a lick niti trohice
he can't read a lick sploh ne zna brati
sleng at full (ali great) lick zelo hitro
pogovorno a lick and a promise površno delo, na pol narejeno