Franja

metalmeccanico

A) agg. (m pl. -ci) kovinsko predelovalen

B) m (pl. -ci) delavec v kovinsko predelovalni industriji

metaniēre m delavec v industriji črpanja zemeljskega plina

metaphoric(al) [metəfɔ́rik(əl)] pridevnik (metaphoric(al)ally prislov)
metaforičen, izražen v podobah

metaphoricē, adv. (gr. μεταφορικῶς) v prenesenem pomenu, prispodobno, metaforično: Isid.

métaphorique [-fɔrik] adjectif metaforičen, izražen v (pris)podobi, prenesèn; figuré slikovit (slog)

metaphorist [métəfərist] samostalnik
metaforik, kdor se izraža v podobah

métathèse [-tɛz] féminin, grammaire metateza, premestitev glasov v besedi

metempsōchōsis, abl. -ī, f (gr. μετεμψύχωσις) premeščanje duše iz telesa v telo, preseljevanje duš, „preduševanje“, metempsihóza (po nauku pitagorejcev): Tert., Porph.

metensōmatōsis -is, f (gr. μετενσωμάτωσις) premeščanje iz telesa v telo, „pretelesanje“, metensomatóza: Tert.

metido moški spol vložek v besedilo; ostra graja, ukor; napad besnosti pri biku; udarec; plenica

mètoh m, mn. mètosi mȅtōhā (gr. metoché) v fevdalni Srbiji
1. cerkvica ali samostan s pripadajočim zemljiščem
2. samostan ali cerkev, ki jo je patron poklonil večjemu samostanu
3. cerkvena zemlja, ki ni v istem kraju kot cerkev

metraggio m (pl. -gi)

1. metraža, merjenje v metrih

2. dolžina v metrih

3. film metraža:
film a corto, lungo metraggio kratkometražni, dolgometražni film

metraje moški spol izmera v metrih; metrska dolžina filma

metratura f

1. dolžina v metrih

2. površina (v kvadratnih metrih), kvadratura:
appartamenti di varie metrature stanovanja z različno kvadraturo

métrico metrski; metričen; v vezani besedi, v stihih

(arte) métrica metrika, meroslovje
sistema métrico metrski sistem

metrics [métriks] samostalnik
metrika, nauk o meri v poeziji
glasba ritmika, nauk o taktu

métro [metro] masculin metró, podzemeljska železnica v Parizu

ticket masculin de métro vozovnica za metro
prendre le métro peljati se z metrojem

metròpola ž (gr. meter metrós, polis)
1. metropola, glavno mesto neke pokrajine, države
2. država v odnosu do svoje kolonije

metuō -ere -uī (metus)

I. intr. bati se za koga ali kaj, v strahu biti, biti v skrbeh za kaj, zaradi česa, na skrbi biti komu kdo ali kaj (metuere = bati se premišljeno in iz previdnosti, spoznavajoč zlo ali nesrečo, ki grozi; timere = bati se sluteč nevarnost in zavedajoč se svoje nemoči; vereri = bati se zaradi kakega nravstvenega vzroka, poseb. iz skromnosti, svetega strahu, spoštovanja ipd.); abs.: oderint, dum metuant Suet., sic qui cupit aut metuit H., metuentem vivere H. v strahu živeti; s praep.: de suā vitā Ci., de coniuge O., ab Hannibale L. bati se Hanibala, metui a Chryside Ter. pričakoval sem hude stvari od Hrizide, pro aliquā re Cels., Petr.; z dat.: Ap., pueris Pl., moenibus patriae, castris L., metuunt matres iuvencis H., inopi metuens formica senectae V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: metuo, quot patres fuerint Pl. plašno sem radoveden, kar bojim se izvedeti, metui, quid futurum esset Ter. strahoma sem pričakoval, metuo, quid agam Ter. skrbi me (= ne vem); podobno: nec metuam, quid de me iudicet heres H.; non metuo, quin … : Pl. ne dvomim, da … —

II. trans.

1. bati se koga ali česa: Enn. ap. Ci., Ca., Pl., Ter., Varr. idr., aliquem Ci., bellum, umbram suam Ci., omnia O., vertere pallor tum parochi faciem nil sic metuentis ut acris potores H., m. insidias ab aliquo Ci., periculum ex iis S., ex optimis periculum sibi, a pessimis dedecus publicum T., simul tantam in medio crescentem molem sibi se posteris metuebant, ut … L., maluit se diligi quam metui N.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., H., Corn. idr., quod metuis, ne accidat Ci. da bi se zgodilo, da se zgodi, metuit, ut calamitatem sustinere posset Ci. da ne bo mogel, metuit, ne sibi fides habita non esset Cu. da niso držali besede; impers.: at enim, ne vel aliena polluat libido, metuitur Aug.; z inf. = bati se, plašiti se, ne upati si, ne hoteti: Pl., Cat., Plin., metuo liberam vocem innocentis audire Cu., cum his in campo dimicare Corn., reddere soldum H. ne hoteti vrniti glavnice, metuit tangi H. ali fides metuit culpari H. se ne da, penna metuens solvi H. neminljiva krila.

2. occ.
a) bati se, plašiti se koga, spoštovati koga, izkazovati komu strahospoštovanje, čutiti bojazen pred kom: patrem Ter.
b) = cavere varovati se, čuvati se, paziti se, izogibati se koga, česa: nocentem corporibus austrum H. — Od tod adj. pt. pr. metuēns -entis (z gen.) boječ se česa, plašen, v strahu pred kom ali čim, glede česa, tesnobnih občutkov, v skrbeh, zaskrbljen glede česa: consul legum metuens L., metuens pericli V., metuens futuri H., alterius viri metuens castitas H., Roma metuens domini Lucan., metuens virgae Iuv., captivitatis metuens Ap., metuentior deorum O. bogaboječ, metuentior nudae O., metuentior in posterum T.; gerundiv metuendus 3 strašen, strahoten, grozen, grozeč: multae metuendaeque res Ci., metuens magis quam metuendus S., ut magis contemnendus quam metuendus videretur Iust., si quando metuendos vos praebituri estis L., istic nunc, metuende, iace V.; z dat.: omnibus metuenda arma Iust.; z gen.: belli (v boju) metuenda virago O.; subst. n. pl.: multa ac metuenda O., pro bone Iuppiter, quam bona res est ignoratio metuendorum Iul. Val.

Opomba: Pt. pf. nimis ante metūtum Lucr. česar so se prej preveč bali; inf. pr. pass. metuīrī: Dig.

mévente [mevɑ̃t] féminin slaba prodaja, zastoj v prodaji; vieilli prodaja z izgubo