Franja

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

ōrca¹ -ae, f (menda sor. z urceus)

1. lončena, trebušnata posoda, sod:
a) za mošt: Varr.
b) za smokve: Col., Plin., P. F.
c) za nasoljene ribe: Pers., Byzantia H. (z bizantinskimi tuni).
d) kot mera: Vop., Cass.

2. lijak, sipalnik (za kocke pri kockanju): Pers., Pomp.

ōrco m (pl. -chi)

1. mitol. had, podzemlje

2. strašilo, divji mož (v ljudskih pravljicah)

3. pren. strašilo, spaka, grdun:
sembrare un orco izgledati kot strašilo
voce da orco zamolkel glas

4. zool.
orco marino žametna raca (Melanitta fusca)

orden ženski spol ukaz, povelje; naročilo; red, odlikovanje

orden del día dnevno povelje; dnevni red
Orden Franciscana, Orden de San Francisco frančiškanski red
orden sacerdotal mašniško posvečenje
Real Orden kraljeva odredba
anulación de una orden preklic naročila
¡a la orden! ¡a las ordenes de V.! razumem! kot ukažete!
en orden de z ozirom na
hasta nueva orden do preklica, do nadaljnjega
por orden po naročilu, po ukazu
dar una orden dati naročilo, naročiti; odrediti
revocar, anular una orden preklicati naročilo
ordenes monásticas meniški redovi
siempre a las ordenes de V. vedno Vam na uslugo

ordentlich Mensch, Professor, Mitglied, Gericht, Rechtsmittel: reden; Zimmer usw.: urejen; Schreck, Fest, Frühstück: pošten; ordentliche Leute v redu ljudje; Adverb (tüchtig) kot se spodobi, pošteno, temeljito; (sehr) hudo, zelo

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

ōrdinātim, adv. (ōrdinātus) povrsti (po vrsti), vrstoma, redoma: trabes o. structae C.; occ. kot voj. t.t. v vrstah, po vrstah (redih): Brutus ap. Ci.

ōrdinātiō -ōnis, f (ōrdināre)

I. act. razvrstitev, razvrščanje, razporeditev, razporejanje; od tod metaf.

1. kot arhit. t.t. (= gr. τάξις) stavbinska (stavbna, gradbena) uredba, ureditev, razporeditev, zasnova: Corinthiorum et Ionicorum operum ordinationes Vitr.

2. ureditev, urejanje, uravnava(nje); s subjektnim gen.: dei Vulg.; z objektnim gen.: vitae nostrae Plin. iun., tantae disciplinae corpus in perfectam ordinationem perducere Vitr. spraviti v sistematičen red, comitiorum Plin. iun., Vell. preuredba, preureditev, preoblikovanje, preustrojitev, anni Suet., orientis Suet. vladarstvo nad Vzhodom (Jutrovim), rerum omnium Nerva ap. Plin. iun., quid ordinatione civilius? Plin. iun. podelitev nove ustave.

3. namestitev, nameščanje, postavitev, postavljanje v službo: proximā ordinatione Aegypto praeficere Maecium Rufum Domitianus ap. Suet.; od tod tudi podelitev duhovniških redov, duhovniško (mašniško) posvečenje: Eccl. —

II. pass.

1. zaporedje, red, vrsta: o. vitium per fissuram insitarum Col., dispositis ordinationibus decoros ambitūs inerrare (o plešočih) Ap., honores et munera non ordinatione, sed potioribus quibusque iniungenda Paul.

2. razvrščenost, urejenost, red: eorum (sc. voluminum) ordinationes institui, ut … Vitr., ordinationem institutam conservare Col.; konkr.: mundus est ornata ordinatio Ap. urejeno delo.

ōrdinātor -ōris, m (ōrdināre)

1. urejevalec, uravnavalec: ille rerum o. Ap., summus ille creator ordinatorque Aug., praetorii edicti perpetui o. Cod. I., mittam ordinatores (sc. vini) Vulg. prekladalce, pretočitelje.

2. occ.
a) kot jur. t.t. uvajalec, sprožitelj (pobudnik) pravde: o. litis Sen. ph.
b) podeljevalec duhovniških redov, posvečevalec duhovnikov (škofov): Eccl.

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

oreh¹ [ô] moški spol (oréha …)

1. plod: die [Nuß] Nuss, die [Walnuß] Walnuss
brazilski oreh [Paranuß] Paranuss
kokosov oreh [Kokosnuß] Kokosnuss
muškatov oreh [Muskatnuß] Muskatnuss
oreh kola [Kolanuß] Kolanuss
pekanov oreh [Pekannuß] Pekannuss
piškav oreh eine taube [Nuß] Nuss
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss (tudi figurativno)
velik kot oreh [walnußgroß] walnussgroß
klešče za orehe der [Nußknacker] Nussknacker
čokolada z orehi die [Nußschokolade] Nussschokolade

2. rastlinstvo, botanika drevo: der [Nußbaum] Nussbaum (črni [Schwarznußbaum] Schwarznussbaum, navadni der [Walnußbaum] Walnussbaum, sivi [Butternußbaum] Butternussbaum)

ôreh¹ (-éha) m

1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

2. obrt. (orehov les) noce

oreja ženski spol uho, uhelj; sluh; oslovsko uho (v knjigi)

pabellón de la oreja ušesna mečica
oreja de zapato jezik pri čevlju
zapato de oreja čevelj na zaponko
conceder la oreja (bikob) odrezano uho usmrčenega bika podeliti bikoborcu kot častno nagrado
tirar (de) la oreja, tirar las orejas za ušesa (po)vleči
con las orejas gachas s povešenimi ušesi
aguzar las orejas z ušesi striči, na ušesa vleči
bajar las orejas ponižno ubogati
haber visto las orejas al lobo uiti veliki nevarnosti
hacer orejas de mercader gluhega se narediti
rasgarse las orejas za ušesi se (po)praskati
me suenan las orejas v ušesih mi zveni
taparse las orejas ušesa si (za)mašiti

ôrel eagle

mlad ôrel eaglet
morski ôrel osprey
planinski, zlati ôrel golden eagle
dvoglavi ôrel the double-headed eagle
hiter kot ôrel eagle-winged

ôrel (ôrla) m

1. zool. aquila (Aquila):
vreščati kot orel strillare come un'aquila

2. pren. prode

3. membro di un'associazione ginnica cattolica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. Orel Aquila
hist. dvoglavi orel aquila bicipite
zool. kraljevi orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
zool. ribji orel falco pescatore (Pandion haliaetus)

Orestēs -ae in -is, m (Ὀρέστης) Orést, Agamemnonov sin, morilec matere: Ci., V., O., H., Mart. idr.; kot snov tragedije: Iuv., Don. — Od tod adj. Orestēus 3 (Ὀρέστειος) Oréstov: dea O. = Diana, katere podobo je baje prinesla Ifigenija z Orestom iz Tavride v Aricijo.

orglice [ó] ženski spol množina, glasba die Mundharmonika
figurativno spoznati se na kaj kot krava na orglice von (etwas) [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

Ōrīōn¹ -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ὠρίων) Oríon, lovec iz Hirije v Bojotiji, ki ga je Diana usmrtila, ker jo je hotel posiliti; po svoji smrti je bil postavljen na nebo kot ozvezdje, ki prinaša ob vzhodu (ob poletnem kresu) in zahodu (ob zimskem kresu) vihre in dež: O., V., H., Hyg., Lact. idr.

Opomba: Pesniki poljubno skrajšujejo dolžine v tej besedi, tako da se bere tudi Ŏrīōn, Ŏrīōnis, Ŏrīŏnis, Ōrĭŏnis.

orkan moški spol (-a …) der Orkan
kot orkan orkanartig