Franja

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἄ-πολις, ι [gen. ιδος, ion. ιος, dat. ion. ἀπόλῑ] brez mesta, države, domovine, pregnan.

ἀπό-μισθος 2 brez plače; odpuščen.

ἀ-πόνητος 2 (πονέω), adv. ἀπονητί, sup. ἀπονητότατα brez truda, brez težave (nadloge, kazni), z majhnim trudom, z majhnimi izgubami.

ἄ-πονος 2 [comp. adv. -ώτερον, sup. -ώτατα] 1. nedelaven, len. 2. nenaporen, lahek, brez bolečin.

ἀπό-π(τ)ολις, ι, gen. ιδος, poet. daleč od domovine, pregnan, brez domovine.

ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

ἄ-ποτος 2 (πίνω) 1. act. kdor ne pije, brez pijače. 2. pass. nepiten.

ἄ-πους, ἄπουν, οδος, ὁ, ἡ brez nog, slabih nog, hrom.

ἀπο-φώλιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen; malovreden, εὐναί brez otrok; ἀποφώλια εἰδώς prazne glave, neumen.

ἀ-πρᾱ́γμων 2 (πρᾶγμα) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, τὸ ἄπραγμον (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren. – adv. -μόνως mirno, brez truda.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀ-πριάτην adv. (πρίαμαι) brezplačno, zastonj, brez odkupnine.

ἄ-προικος 2 (προίξ) brez dote.

ἀ-πρόσκοπος 2 (προσ-κόπτω) nespotekljiv, brez spotike τινί, neomadeževan, nedolžen NT.

ἀ-προσωπο-λήπτως adv. brez ozira na osebo NT.

ἀ-προφάσιστος 2 (προ-φασίζομαι) ki se ne izgovarja, brez izgovora, brez ugovora, radovoljen, odkritosrčen, brezobziren.

ἄ-πταιστος 2 (πταίω) brez spotike, brez greha NT.

ἄ-πτερος (ἀ priv. + πτερόν) ep. poet. brezkril(en), brez peroti, brez perja, negoden; μῦθος ἄπτερος ἔπλετο beseda ji ni odletela = ohranila jo je v spominu.