Franja

Zadetki iskanja

  • žrebíti se -i se ždrijebiti se, ždrebiti se: včeraj se je kobila žrebila
  • žreti se [é] (žrèm se) wurmen (es wurmt mich, [daß] dass)
  • žrtv|ovati se (-ujem se) sich opfern, figurativno sich aufopfern; patetično: einen Opfergang antreten
    volja/pripravljenost žrtvovati se der Opferwille, die Opferwilligkeit
    voljan žrtvovati se opferwillig
    pogum žrtvovati se der Opfermut
  • žrtvujóč (se) (-a -e (se))

    A) adj. che (si) sacrifica

    B) žrtvujóč (v adv. rabi) sarificando(si)
  • žvižga|ti se (- se)
    žvižga se (mi) es ist (mir) völlig egal, es ist (mir) schnuppe
  • àko konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se:
    ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
    ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se
  • àli2 konj.

    1. (v ločnem priredju) o:
    jaz ali ti o tu o io

    2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
    ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

    3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
    sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

    4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
    moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut
  • bàš adv.

    1. (prav, ravno) proprio, appunto:
    v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

    2. (pač) ○, se, quando:
    delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

    3. (ravnokar) or ora:
    baš je šel mimo è passato or ora
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • kólikor konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
    naredim, kolikor morem faccio quanto posso

    2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
    kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

    3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
    v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

    4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
    Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
    PREGOVORI:
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • odselíti se (v tujino) émigrer, s'expatrier ; (iz stanovanja) déménager ; (ptice) émigrer, partir
  • ogíbati se (koga, česa, komu, čemu) éviter quelqu'un, quelque chose; se garder de quelque chose; dévier (de), s'écarter (de) ; figurativno se soustraire (à), éviter, éluder, fuir, échapper à quelque chose

    ogibati se vprašanja éluder une question
    ogibati se nevarnosri éviter un danger (ali un péril)
    ogibati se koga éviter de rencontrer quelqu'un, éviter la rencontre avec quelqu'un
    ogibati se boja éviter la lutte, refuser le combat
    ogibati se dolžnosti, obveznostim se soustraire aux obligations (ali aux devoirs)
    ogibati se dolgovom, odgovorom éviter de payer ses dettes, de répondre
    ogibati se težave, zapreke tourner (ali éluder) la difficulté, l'obstacle
    ogibati se udarcem se soustraire aux coups
  • oglášati se

    vest se mu oglaša il est pris de remords
  • oklasíti se (žita) se former en épi, épier
  • olevíti se zoologija (kača) muer, faire peau neuve, se dépouiller