Franja

vasistas [vazistas] masculin odprtina s premično oknico v vratih ali oknu; linica

vasoválka (uk) ž djevojka (de-) kojoj dolazi dragi noću na sastanak pod prozor te ona s njim razgovara kroz prozor

vassal [vǽsəl]

1. samostalnik
vazal; podložnik
(tudi poetično) hlapec, suženj

2. pridevnik
vazalen; hlapčevski, suženjski

vassal state vazalna, satelitska država

3. prehodni glagol
ravnati s kom kot z vazalom; podvreči

vaudeville [vóudəvil] samostalnik
veseloigra s petjem, s plesnimi vložki, vaudeville; varieté
zgodovina francoska pivska pesem, poulični napev, šansona

vaudeville [vodvil] masculin veseloigra s petjem in baletom, lahka komedija, vodvil

véhast -a -o,
vehav -a -o s opuštenim vanjskim, spoljašnjim lišćem: -o zelje

velare¹

A) v. tr. (pres. velo)

1. zagrniti, zagrinjati; zakriti

2. pren. zastreti, zastirati

3. pren. zakrivati

B) ➞ velarsi v. rifl. (pres. mi velo)

1. prekriti se

2. zastreti, zastirati se

3. skrivati se

4. pokriti se s tančico, pajčolanom

5. relig. ponuniti se, postati redovnica

vēnāliciārius 3 (vēnālicius) zadevajoč trgovino s sužnji, tičoč se trgovine s sužnji, sužnjetrgovski, sužnjetrgovinski: venaliciariam vitam exercere Ulp. (Dig.) trgovati s sužnji; subst. vēnāliciārius -iī, m trgovec s sužnji: Icti.

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

venerābilis -e (venerārī)

1. častivreden, častitljiv, častit, spoštovanja vreden, zelo časten, (zelo) spoštovan, velespoštovan, venerabílen: Q., Ap., Eutr. idr., venerabilior Lare dives H.; z abl. causae: venerabilis vir miraculo litterarum, venerabilior divinitate L.; o stvareh: Val. Max. idr., donum V., partes eloquentiae T.

2. act. časteč, spoštljiv, spoštujoč, izkazujoč čast ali spoštovanje: senatus venerabilior in deos, verba venerabilia erga deos Val. Max.; adv. venerābiliter spoštljivo, s spoštovanjem: Val. Max., Macr., Aus., Eccl.

vénerie [vɛnri] féminin lov z gonjo, s psi; lovstvo

veneror -ārī -ātus sum (venus2 -eris)

1. pobožno (po)častiti, moliti: Val. Max., Lact. idr., deos sancte Ci., lapidem pro deo Ci., deos bubus H., Herculis simulacrum venerari et osculari Ci., non eos in deorum numero venerandos a nobis putatis? Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: venerata Ceres H. ali Sibylla V.

2. metaf.
a) izkazati (izkazovati) komu čast ali spoštovanje, (po)častiti koga, spoštljivo pozdraviti (pozdravljati) koga, spoštljivo se pokloniti (poklanjati) komu: Tib., Val. Max., Suet. idr., regem N., Augustum H., amicos O., coetum illum manu T., aquilam, bustum Ci., memoriam alicuius T., veterum virorum scripta O.; adj. gerundiv venerandus 3 častivreden, spoštovanja vreden, častitljiv: O., Eutr. idr., amicus H., eadem (sc. Fannia) Plin. iun.; z gen.: curae, sceptri Sil.; adv. pt. pr. veneranter časteč, s spoštovanjem: Tert.
b) spoštljivo prositi, moleč klicati, rotiti: venerans me, ut servarem Pl., te, Iuppiter optime maxime, te, Quirine, precor venerorque, ut ne … sinatis T. prosim v sveti molitvi; z notranjim obj.: nihil horum veneror H. ne prošnjam, deos multa venerari Caecina in Ci. ep.

ventilate [véntileit] prehodni glagol
(pre)zračiti; ventilirati, prevetriti; vejati (žito); dati duška
medicina dovajati, dodajati kisik (krvi)
kemija delovati s kisikom na
figurativno pretresati, obravnavati, diskutirati

to ventilate a question ventilirati, načeti, sprožiti (neko) vprašanje
to ventilate a room prezračiti sobo

verantwortungsvoll odgovoren, s čutom odgovornosti

verbēnātus 3 (verbēna) s svetimi vejicami ovenčan: alterum, qui se periturum ea de causa voverat, cunctantem pueris tradidit, verbenatum infulatumque votum reposcentes per vicos agerent, quoad praecipitaretur ex aggere Suet.

verbleien Technik prevleči s svincem, posvinčiti

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

verfliesen obložiti s ploščicami

vergata f udarec s palico