Franja

form¹ [fɔ:m] samostalnik
oblika; navada; šablona, model, kalup; tiskovni sestavek; formular, obrazec; zajčji brlog; obred, ceremonija
anatomija postava; šolska klop; razred (v šoli); način, vedenje

to be bad form ne se spodobiti
in due form po predpisih
in form v kaki obliki; dobro; v kondiciji
in great form dobro razpoložen
out of form slabo; v slabi kondiciji
good form takt, obzirnost
form letter poslovno pismo, ki je v glavnem tiskano
form master razrednik
form mistress razredničarka
form register razredna knjiga, razrednica
matter of form zgolj formalnost
requisition form naročilnica

fôrma ž (lat. forma)
1. forma, oblika: četvrtasta, jajasta, okrugla forma; moderna forma pokućstva; organizaciona forma
2. forma, način: društvene -e vladanja; ne gleda mnogo na -u
3. stanje psihične ili telesne usposobljenosti: naši smučari, skijaši su ove godine u -i; na zabavi je sve u -i
4. kalup: forma za pripremanje različitih kolača, za pravljenje šešira
5. forma: u -u stavljati štamparski slog
6. forma, oblika: -e različitih padeža imenice, različitih osoba glagola
7. biti bez forme biti nevljuden; ispasti iz -e ne se držati družbenih pravil; u zakonskoj -i po zakonu, kakor predpisuje zakon

forma ženski spol oblika, kalup, model, format; predpis, formula; formalnost; vzorec; možnost, priložnost; pisava; religija hostija

dar forma (a) izvesti, v red spraviti
estar en forma biti v formi, biti treniran
no hay forma de vivir con ese hombre s tem človekom ni mogoče shajati
es pura forma je gola formalnost
en forma v redu; formalno
en toda forma pravilno, po pravilu
en debida forma kot se spodobi
en (toda) forma (čisto) resno, dolžno, kot se spodobi

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

formal|en (-na, -no)

1. (strogo po formi) förmlich

2. (oblikoven) formal, Form-

3. (oficialen; vljudnosten) formell

4. (po pravni formi) formal
|
formalna podrobnost die Formalie

formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače

forme [fɔrm] féminin oblika, forma; kalup; model, kopito (za čevlje); način; izraz; sport forma; marine dok; pluriel manire, dostojnost

de pure forme čisto formalen
pour la forme na videz, za oči, pro forma
en forme de v obliki
en bonne et due forme po predpisih
pour la bonne forme zaradi reda
pour vice de forme zaradi formalna napake
par forme d'avis po sporočilu
sans autre forme de procès brez nadaljnjega
sous (la) forme de v obliki; kot
épouser, revêtir une autre forme dobiti, privzeti drugo obliko
être en pleine forme (sport) biti v dobri formi
manquer de formes biti brez manir
y mettre les formes taktno se izraziti
prendre forme de dobi(va)ti obliko
prendre des formes (familier) (z)rediti se
défaut masculin, vice masculin de forme formalna napaka
manque masculin de forme brezobličnost, neizbrušenost

Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.

formica f

1. zool. mravlja:
formica operaia mravlja delavka
formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

2.
essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja

formīca -ae, f (domnevno je formica nastalo iz *mormīca po premetu (metatezi) in porazličenju (disimilaciji) m-m v f-m; prim. gr. μύρμηξ, μύρμᾱξ) < po premetu (metatezi) in priličenju (asimilaciji) glasov Ƒ in m iz *Ƒύρμηξ, Ƒύρμᾱξ,), eol. βύρμαξ, βόρμαξ) [β = Ƒ]); glede porazličenja in premeta glasov m-f prim. tudi formīdō -inis) mravlja, mravljinec: Pl., Ci., V., O., Pr., Q., Col., Plin. idr. sane formica dicta ab eo, quod ore micas ferat (?) Serv.

formicolare v. intr. (pres. formicolo)

1. mrgoleti, gomazeti, mravljinčiti, vrveti:
la folla formicola nella piazza množica mrgoli po trgu
la strada formicola di gente na ulici mrgoli ljudi

2. mravljinčiti:
mi formicola un braccio mravljinči me po roki

formīdō -inis, f (iz *mormīdō, morfīdō po premetu (metatezi) in porazličenju (disimilaciji) glasov m-m v m-f, f-m; prim. gr. μορμῶ strašilo, μόρμορος strah, bojazen; glede premeta in porazličenja glasov prim. formīca)

1. groza, strah, (mučna) bojazen, zona: Val. Fl., Sil., Suet., Amm. idr. formido est metus vehementior et permanens Ci., formidinem alicui inicere Ci., ita formidine quasi vecordiā vexari S., formido mortales continet Lucr., solvere formidine terras V., f. turpis V., misera H., gelida, pavida O., formidine nulla imbuti H., formidinem augere Cu., formidinem intendere T.; s subjektnim gen.: illa honorum subita … f. Ci.; z objektnim gen.: calamitatis formidine liberari Ci., f. mortis Lucr., O. smrtni strah, strah pred smrtjo, poenae H., culpae Iuv.; v pl.: Plin., exsistunt saepe formidines Ci. vsakovrsten strah, hac formidines impendebunt mercatoribus Ci. take vrste groze, has formidines agitando L.

2. occ. sveta groza, sveto spoštovanje, pobožni strah: f. divûm Lucr., Martis V., caligantem nigrā formidine lucum ingressus V. z grozno temino, religio et ex ea formido quaedam incussa est Cu., silva … priscā formidine sacra T., templum patriā formidine cultum Sil.

3. meton. strah = strašilo, strah, prikazen: Sen. ph. et tr., Gell., eis obnoxii, quibus … formidini essemus S., nactus cervum … puniceae saeptum formidine pennae V., hos (cervos) non puniceae agitant pavidos formidine pennae V., furum aviumque maxima formido H. (o Priapu), Stygiae aperi formidinis aulam Sil.; pren.: ut aliqua in vita formido improbis esset posita Ci., undique belli formidine obstrepente Iust.

4. pooseb. boginja Groza: Hyg.

fōrmula -ae, f (demin. fōrma)

I.

1. majhna (lepa) podoba ali postava, lepota: hanc vigilare oportet formulam atque aetatulam Pl.

2. metaf.
a) pravilo, vodilo: f. consuetudinis, disciplinae Ci., sunt formulae de omnibus rebus constitutae Ci., haec formula reges excepto sapiente tenet H., antiqua imperii f. L. stare razmere.
b) occ. obrazec, formula, in to α) obrazec pogodbe, pogodba: milites ex (po) formula accipere ali paratos habere L., Lampsacenos in sociorum formulam referre L. po pogodbi narediti za prave zaveznike, Africam ali nationem in provinciae formulam redigere Vell. provinco narediti, ustanoviti iz Afrike (naroda). β) cenzorski davčni obrazec, odredbina, cenovnik, cenik: f. censendi L., censum agere ex formula L. γ) (kot jur. t. t.) pravni obrazec, besedilo: ista formula testimonii atque orationis tuae Ci., f. sponsionis angustissima Ci., gloria militaris vestris formulis anteponenda est Ci., formulae postulationum, testamentorum Ci., stipulationum et iudiciorum Ci., iuris consultorum Ci., causa Tullii tota continetur praetoris formulā Ci., ad eas formulas privata lis accommodatur Ci., expressae sunt ex uniuscuiusque iniuria a praetore formulae Ci., earum rerum formulam componere Val. Max., atrocitas formularum Q.; od tod meton.: formulā cadere (excidere) Ci., Sen. ph., Q., Suet. izgubiti pravdo. —

II.

1. model: f. calcei Arn. čevljarsko kopito.

2. vodotok, vodovodna cev: Front.

forpex -picis, f (po premetu (metatezi) iz forceps; gl. forceps) kovaške, kuhinjske klešče: Ca., Suet., Sid.

Fortleben, das, Fortleben nach dem Tode posmrtno življenje, življenje po smrti

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

fortūnō -āre -āvī -ātum (fortūna) osrečiti, dati srečo, oblagodariti: di fortunabunt vestra consilia Pl., tibi patrimonium dii fortunent Ci. ep., quamcumque deus tibi fortunaverit horam H. — Od tod adj. pt. pf. fortūnātus 3, adv. -ē

1. osrečen, oblagodarjen, srečen, blažen: salvus atque fortunatus semper sies Pl., o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam urbis eiecerit Ci., nec quicquam insipiente fortunato intolerabilius fieri potest Ci., mihi vero Scipiones comitatu nobilium iuvenum fortunati videbantur Ci., o fortunata mors Ci. fortunate senex V., f. vita H., soror, coniugium O., fortunatorum insulae (gr. μακάρων νῆσοι) Pl. ali insulae fortunatae Mel., Plin., Fl., M. otoki blaženih, elizij = fortunata nemora V., nusquam se fortunatiorem quam Praeneste vidisse Fortunam Ci., qui tum fortunatissimus haberetur Ci., fortunatissimum proelium Vell., ingenium fortunatius H., fortunate vivere Pl., Ci., fortunate gestum esse L.; z abl.: aetas aurea fetibus aureis fortunata fuit O.; pesn. (po gr. vzoru) z gen.: fortunatus laborum V. zaradi prestanih težav; subst. fortūnātus -ī, m srečnež: Kom., Ci. idr.

2. occ. imovit, premožen, bogat: apud Scopam, fortunatum hominem et nobilem Ci., quis fortunatior Lepido? Ci., fortunatissima urbs Ci., quibus licet iam esse fortunatissimis C.; subst. m. = bogataš, bogatin: Ci.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

forward¹ [fɔ́:wəd] prislov
naprej, dalje; spredaj

to look forward to veseliti se na
to put o.s. forward siliti v ospredje
from this time forward odslej
to bring forward opozoriti; navesti
to put (ali set) forward trditi, izjaviti
trgovina carriage forward plača se po dostavi