Franja

dolus -ī, m (prim. osk. dolom, dolud = lat. dolum (acc.), dolo (abl.), gr. δόλος zvijača, δολόεις = lat. dolōsus)

1. prevara, ukana, prekanjenost, lokavščina, lokavost, potuhnjenost, zvijača, zvijačnost, zavratnost, zahrbtnost: Kom. idr., ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., fraus ac dolus C., L., doli atque fallaciae Ci., per dolum Ci., Auct. b. Afr., T. ali dolo, dolis zvijačno, zavratno, zahrbtno: qui per dolum atque insidias … bellum intulissent C., ut magis virtute quam dolo contenderent C., dolo erat pugnandum N., si dolo nihil profecerit, vi et violentia deicere eos conatur Lact., dolis et astu aggredi aliquem Lact.; hau (haud) dolo Pl. brez prikrivanja, naravnost, pošteno, non ali ne dicam dolo Pl., Ter. da pošteno povem; nihil doli subest N., dolus subest Iust.; jur. dolus malus hudoben namen, namerna in zlobna prevara: Ter., Icti., dolo malo tuo Ci., in vi enim dolus malus inest Ci., id sine dolo malo factum esse iudicabitur Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci.

2. met. mamilo, slepilo: doli fabricator Epeos V., dolos (= retia) saltu deludit O., subterraneis dolis peractum urbis excidium Fl. — Pooseb. Dolus -ī, m Dol(us), bog prevare: Val. Fl.

dolžán, dólžen qui doit (de l'argent), dû (due), redevable

dolžan biti devoir à, être redevable
koliko sem dolžan? combien dois-je? c'est combien?, (v gostilni) l'addition, s'il vous plaît
dolžan sem to storiti je suis obligé (ali tenu) de faire cela

dolžína largo m ; (zemljepisna) longitud f

po dolžini (po dolgem) a lo largo, longitudinalmente
valovna dolžina largo m de onda
10° vzhodne, zahodne dolžine 10 grados de longitud oriental (ali este), occidental (ali oeste)
dolžina filma metraje m
zmagati za dolžino (šp) ganar por un largo

dolžnóst devoir moški spol , obligation ženski spol , engagement moški spol

storiti, opraviti, izpolniti svojo dolžnost faire, remplir, accomplir son devoir
ne storiti svoje dolžnosti manquer à son devoir
moja dolžnost je, da il est de mon devoir de
moralna dolžnost devoir moški spol moral (ali de conscience)
državljanska dolžnost devoir civique (ali des citoyens)
službena, uradna dolžnost devoir (ali obligation) de service, obligation professionnelle
v izpolnjevanju dolžnosti dans l'accomplissement de ses devoirs (ali de sa fonction)
po uradni dolžnosti d'office
dolžnost vzdrževati koga obligation alimentaire (ali d'entretien)
zakonska dolžnost devoir conjugal

dóm home; (hiša) house; (zavod) home, hall

brez dóma homeless; houseless; unsettled
z dóma away, away from home
proti dómu homeward(s)
dečji dóm children's home
študentovski dóm hall (ali hostel) of residence (for students)
dóm za stare ljudi old people's home
dóm upokojencev home for the aged; home for old-age pensioners
dóm za slepe home for the blind
ustvariti si dóm to set up a home

dóm casa f ; hogar m ; domicilio m

domači dom casa paterna
dečji dom guardería f (ali hogar m) infantil, casa-cuna f
gasilski dom casa del cuerpo de bomberos
kulturni dom casa de las actividades culturales
mladinski dom hogar juvenil
počitniški dom centro m de vacaciones
študentovski dom hogar m (ali residencia f) de estudiantes
sindikalni dom hogar sindical
zdraviliški dom casino m (de una población balnearia)
zdravstveni dom ambulatorio m, policlínica f
delo na domu trabajo m domiciliario

domá at home; in

je on domá? is he in?, is he at home?
je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
domá narejen (kruh) home-made (bread)
držati se domá to keep to the house
on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
domá je najlepše there's no place like home
počutiti se kot domá to feel at home
bodite kot domá! make yourself at home!
biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home

domá à la maison, chez soi

ali je doma? est-il chez lui?
počutite se kakor doma, bodite kakor doma faites comme chez vous, prenez vos aises, ne vous gênez pas
v matematiki je doma il est fort en mathématiques
doma narejeno fait à la maison, familiarno fabrication maison
ljubo doma, kdor ga ima on n'est nulle part si bien que chez soi

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

domála presque

domala je padel il a failli tomber, il a manqué de tomber
domala sem mu to povedal un peu plus j'allais le lui dire, il s'en est fallu de peu que je (ne) le lui dise, j'ai failli le lui dire
domala je umrla od strahu elle a failli (ali pensé) mourir de peur
bili so domala sami Nemci il n'y avait guère que des Allemands

domani

A) avv.

1. jutri
domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
domani a otto jutri teden
a domani! nasvidenje jutri!

2. pren.
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
oggi o domani prej ali slej
da oggi a domani od danes do jutri
rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

B) m

1. jutri

2. prihodnost, bodočnost:
in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj

domeníti se to arrange (s kom o čem with someone about something); to agree; to concert (o čem something)

domenil sem se z njim I made an arrangement (ali an appointment) with him

domicilio moški spol bivališče, stanovanje; domicil

domicilio social sedež (trgovske) družbe
derecho de domicilio domovinska pravica
entrega (distribución) a domicilio dostava na dom
adquirir (ali contraer) domicilio naseliti se, udomačiti se

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

dominguillo moški spol možicelj vstajač; predmet norčevanja

traer a uno hecho (ali como) un dominguillo (fig) komu ne miru dati

dominírati dominer; prédominer, prévaloir; surplomber

dominirati položaj dominer (ali être maître de) la situation

dominium -iī, n (dominus)

1. posest, lastništvo, lastninska pravica, stvarna pravica: rei suae (svojega imetja) Icti., rerum Val. Max., rerum suarum Vell., ut … proprium quisque in rebus suis dominium habeat Sen. ph.

2. gospostvo, vladarstvo (oblastnikov, kraljev idr.): novum aucupantes dominium Sen. ph.; met. območje: Lab. fr.

3. sploh gospostvo, oblast nad kom ali čim: societas illi dominium omnium animalium dedit Sen. ph., anima, quae dominium corporis habet Lact.; met. v pl. gospodarji, gospodarice: voluptates doloresque, incertissima dominia impotentissimaque Sen. ph.

4. gostija, gostí (fem. pl.): dominia … omnia tollantur Luc., argento dominia vestra ornari Ci., mutua inter se dominia agitare Gell.

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.