Franja

mašćènica ž, màšćēnka ž v masti popražen kruh

mâška ž
1. trlica
2. palica odbijalka v otroški igri klis, gl. klis

matcher [mače] verbe transitif nastopiti v tekmi (quelqu'un proti komu), igrati tekmo, (po)meriti se (quelqu'un s kom)

mate² [méit]

1. prehodni glagol
združiti, družiti v par, poročiti, pariti
ameriško, tehnično sestaviti, postaviti, montirati (to na)

2. neprehodni glagol
poročiti se, združiti se
zoologija pariti se; ujemati se (with)

Materialfehler, der, napaka v materialu

mȁtrica ž, matrìca ž (fr. matrice, lat. mater)
1. matrica, papir, na katerem se piše tekst ali riše skica za razmnoževanje: pisati -u
2. model, v katerega je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: sadrena, voštana matrica
3. spodnji del stroja za stiskanje ali štancanje

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

Mauerdurchbruch, der, Baukunst, Architektur odprtina v zidu

mayal moški spol cepec; vratilo vitla v mlinih za olje

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

mayormente večinoma, zlasti, posebno, v glavnem; tako rekoč, pravzaprav

mazagran [-zagrɑ̃] masculin topla ali hladna kava, servirana v kozarcu

McCarthysm [məká:ɵizəm] samostalnik
gonja zoper politične nasprotnike v ZDA po 2. svet. vojni

mèāndar -dra m (reka Meander)
1. ostra vijuga reke, meander
2. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt

meddler [médlə] samostalnik
vsiljivec, kdor se vtika v kaj, nadležnež

médian, e [medjɑ̃, an] adjectif središčen, srednji; féminin, mathématiques srednjica; grammaire glas v sredini besede

medicīnālis -e (medicina) zdravilski, celilen: ars Cels. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, cucurbitulae Plin., digitus Macr. prst poleg mezinca, prstanec, ferramenta Aug.; adv. medicīnāliter v zdravilne (zdravniške) namene, za zdravljenje: Eccl.

medietās -ātis, f (medius)

1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.

2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.

méditatif, ive [-tif, iv] adjectif razmišljajoč, zatopljen v misli; meditativen

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.