Franja

swing^*2 [swiŋ]

1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)

swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil

swing along neprehodni glagol
hitro in z elanom korakati

swish [swiš]

1. samostalnik
žvižg, sik (palice po zraku, kose, biča itd.); udarec s šibo, z bičem; švrk; šiba; šuštenje (svile); poteza (s čopičem ali svinčnikom)

2. pridevnik
britanska angleščina, sleng eleganten, šik

3. prislov
hitro, vihraje

4. prehodni glagol
žvižgati (s čim) po zraku
pogovorno šibati (koga); ošvrkniti, oplaziti
neprehodni glagol
(krogla, bič, šiba) žvižgati (v zraku); pljuskati (ob breg); (obleka) (za)šušteti, (svila) (za)šumeti

switch [swič]

1. samostalnik
šiba, udarec s šibo
botanika mladika
železnica kretnica
elektrika stikalo, prekinjevalec; ponarejena kita (las)
tehnično pipa; (bridge) prehod k drugi barvi

switch bargain ovinkarska kupčija

2. prehodni glagol
udariti, bičati s šibo (z repom); šibati z, hitro mahati z; naglo pograbiti
železnica ranžirati, zapeljati (usmeriti) (vlak) na drug tir
elektrika vključiti, vklopiti; spremeniti (pogovor), obrniti drugam (tok misli)
neprehodni glagol
železnica (vlak) zapeljati na drug tir; spremeniti (smer)

to switch back to figurativno (v mislih) vrniti se na

switchel [swíčəl] samostalnik
ameriško pijača iz sirupa (kisa) z vodo in ingverjem, včasih ruma

swivel [swivl]

1. samostalnik
tehnično stožer, tečaj z obročkom, ki se vrti okoli njega

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
opremiti s tečajem z obročkom; vrteti se okoli tečaja, stožerja (o obročku)

3. pridevnik
vrtljiv

swivel bridge vrtljiv, premičen most
swivel chair vrtljiv stol
swivel seat vrtljiv sedež

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

sword cut [sɔ́:dkʌt] samostalnik
udarec z mečem, rana od meča

sword dance [sɔ́:dda:ns] samostalnik
ples z meči

sword dancer [sɔ́:dda:nsə] samostalnik
plesalec z mečem

sword-in-hand [sɔ́:dinhænd] pridevnik
z izvlečenim (potegnjenim) mečem, pripravljen za boj, bojevit

sympathiquement [-tikmɑ̃] adverbe s simpatijo, z naklonjenostjo, prijazno, prijateljsko, toplo

accueillir sympathiquement quelqu'un prijazno koga sprejeti

syncopate [síŋkəpeit] prehodni glagol
slovnica skrajšati (besedo) z izpustitvijo glasu ali zloga; kontrahirati besedo
glasba sinkopirati (noto, takt itd.)

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

šàfraniti -īm barvati z žafranom

šâjka ž
1. rečna ladjica z vojaško posadko, nekoč na Donavi, za obrambo pred Turki
2. odprt čoln vojne mornarice
3. jadrnica v vzhodnih deželah za prevoz romarjev v Meko

šàlvare šālvārā ž mn. (t. šalvar, perz.) široke turške hlače, moške, ženske, z elastiko v gležnjih

šára ž
1. okrasek: grivna sa srebrnim -ama
2. riža, proga: kolasta šara
3. nezrel grozd z nekaterimi zrelimi jagodami: ima li već -e u vinogradu? ali že kaj zori?

šárati šárām
I.
1. pisano barvati: moler mu šarao dvore
2. krasiti, okraševati: pušci srmom šarao kundak
3. barvati: šarati uskršnja jaja
4. begati z očmi: dok ih slušam, oči mi šaraju po dvorištu; šarati očima
5. lagati, sem ter tja švigati, lažnivo se izgovarjati: ne valja šarati, jer ćemo umrijeti, umreti
6. čez ojnice skakati: mlada žena počela šarati
7. ekspr. pisariti: naša djeca svaša šaraju po zidovima
8. opotekati se, potikači se: plane kad vidi koga gdje šara oko njene kuće
9. smukati se, vrteti se: šarati oko koga
II. šarati se
1. začenjati zoreti: u vinogradima već se grožđe šara
2. siveti: od briga poče mu se i kosa šarati

šàrpelj m (fr. écharpe)
1. naramka, ki varuje, da puškin jermen ne zdrsne z rame
2. usnjena torba, ki se nosi obešena čez ramo