Franja

posredovánje (-a)

1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
plačilo za posredovanje commissione, senseria
urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

2. presentazione; trasmissione:
šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze

posredováti (-újem) imperf., perf.

1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale

5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

possedere v. tr. (pres. possiēdo)

1. imeti v lasti, posedovati

2. absol. biti bogat, premožen

3. pren. imeti v oblasti; obvladovati:
lasciarsi possedere dall'ira prepustiti se jezi

4. temeljito poznati; obvladovati:
possiede le lingue slave obvlada slovanske jezike

possessionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif posestniški, lastniški

acte masculin possessionnel lastninska listina

possibilità f

1. možnost; zmožnost; priložnost:
non ho la possibilità di aiutarti ne morem ti pomagati

2. pl. gmotne, moralne zmožnosti, zmogljivosti, kapacitete; sredstva:
le nostre possibilità sono limitate naše zmogljivosti so omejene

possible¹ [pɔ́səbl] pridevnik
možen, mogoč (with pri; to komu; for za)
morebiten
pogovorno primeren, sprejemljiv, znosen

as soon as possible čim prej; takoj, ko bo mogoče
as much as possible kolikor je le mogoče

possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ...

possibly [pɔ́səbli] prislov
mogoče, morda, morebiti

if I possibly can če bom le mogel
I cannot possibly do it tega nikakor ne morem narediti
how can I possibly do it? kako le naj bi to naredil?

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

pòst jeûne moški spol, (religija) carême moški spol

popoln post jeûne complet
imeti postne pridige (religija) prêcher le carême
prelomiti post rompre le jeûne (ali le carême)

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

postáva taille ženski spol , stature ženski spol , constitution ženski spol , figure ženski spol ; (zakon) loi ženski spol

ima lepo postavo elle a une belle taille
visoke postave d'une grande taille, d'une haute stature
vitka postava taille élancée
vitez žalostne postave (Don Kihot) le chevalier de la Triste Figure

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

postávka (-e) f

1. ekon. partita; voce:
proračunske postavke partite del preventivo, partite di budget, di bilancio preventivo

2. voce, rubrica

3. (izhodišče) premessa, presupposto; punto di partenza; (dejstvo) fatto, realtà:
slabo stanje mnogih kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem svetu le cattive condizioni in cui versano tanti beni culturali sono una preoccupante reltà del mondo moderno

4. (misel, mnenje, predlog) idea, proposta

5. (trditev izjava) affermazione, tesi:
njegove postavke so apriorne le sue affermazioni sono apodittiche, aprioristiche

6. filoz. proposizione (del sillogismo)

7. ekon.
odbitna postavka trattenuta, ritenuta

postávljati

postavljati se (bahati se) fanfaronner, familiarno gonfler (ali bomber) ses pectoraux (ali la poitrine), se donner des airs d'importance, crâner, faire le crâneur, popularno faire son persil (ali son crack)
postavljati se s čim faire étalage de quelque chose, se vanter de quelque chose
postavljati se s svojim bogastvom, s svojimi zvezami se targuer de ses richesses, de ses relations
postavljati se z znanjem, ki ga nimamo afficher un savoir que l'on n'a pas
lahkomiselno postavljati svoj ugled v nevarnost engager sa réputation à la légère
zelo se postavljati se donner des (ali de grands) airs, poser, familiarno faire de l'esbroufe

póstelja lit moški spol , couche ženski spol ; familiarno plumard moški spol ; popularno pageot moški spol , pieu moški spol , paddock moški spol

bedna postelja grabat moški spol
bolniška postelja lit de malade
dvojna postelja lits jumeaux (ali à deux personnes)
otročja postelja (medicina) couches ženski spol množine
otroška postelja lit d'enfant
poročna postelja lit nuptial
smrtna postelja lit funèbre (ali de mort), couche funèbre
zakonska postelja lit conjugal, couche conjugale
zložljiva postelja lit pliant, lit-cage moški spol
biti v postelji être au lit, être entre deux (ali dans les) draps
leči v posteljo aller (ali se mettre) au lit (ali dans les toiles), aller se coucher, (zaradi bolezni) s'aliter
ležati v postelji être au lit
ostati v postelji (zaradi bolezni) garder le lit
postlati posteljo faire le (ali son) lit
skočiti iz postelje sauter du lit (ali au bas de son lit)
spraviti v posteljo (otroke) mettre au lit, coucher (les enfants)
vstati iz postelje se lever
baldahin nad posteljo ciel moški spol de lit, baldaquin moški spol
priklenjen, prikovan na posteljo cloué au lit, alité
soba z eno, dvema posteljama chambre ženski spol à un, à deux lits
kakor si boš postlal, tako boš spal comme on fait son lit, on se couche

póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto

postójnski (-a -o) adj. geogr. postumiese, di Postumia:
Postojnska jama le grotte di Postumia