Franja

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
smátrati kaj za pravilno to deem something right
ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
smatra se za zadostno it is deemed sufficient
smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)

smátrati considérer, estimer, juger; croire

smatrati za considérer comme
smatrati za svojo dolžnost considérer quelque chose de son devoir (ali comme étant son devoir)
smatrati kaj za žalitev considérer quelque chose comme une insulte
smatrati koga za goljufa considérer quelqu'un comme un escroc, tenir quelqu'un pour un escroc
smatrati za dobro (koristno) juger bon (utile)
me smatrate za tako neumnega? me croyez-vous si bête?
smatrati se za srečnega s'estimer (ali se considérer) heureux

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smell¹ [smel] samostalnik
duh, vonj; voh
pogovorno (po)duhanje; slab, neprijeten vonj, smrad
figurativno sled, nadih (of česa)

sense of smell vonj, voh
a smell of anarchy nadih anarhije
a strong smell of smoke močan duh po dimu
to lose one's smell izgubiti svoj voh
to take a smell at (ameriško of) s.th. poduhati kaj

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

smentita f preklic, zanikanje; demanti:
smentita ufficiale uradni demanti
dare una smentita a qcs. zanikati kaj, demantirati

sméti (smem) pouvoir, avoir la permission (ali le droit) de (faire quelque chose), être autorisé à, oser

ali smem? puis-je?, est-ce que je peux?
ne smeti kaj napraviti n'avoir pas la permission (ali le droit) de faire quelque chose, ne pas devoir faire quelque chose
ne bi smel tega narediti tu n'aurais pas dû faire cela
če smem vprašati si je peux vous demander, si je ne suis pas indiscret
pričakovati smemo, da on peut s'attendre à ce que
to se ne sme odlašati cela ne souffre aucun délai (ali retard)
Vam smem ponuditi cigareto? puis-je me permettre de vous offrir une cigarette?

smis|el² moški spol (-la …) (občutek, čut)
za kaj der Sinn für, -sinn
(za naravo Natursinn, za pravičnost Gerechtigkeitssinn, za orientacijo Ortssinn, Orientierungssinn, za red Ordnungssinn, za skupnost Gemeinschaftssinn, Gemeinsinn, za zaslužek Erwerbssinn, za poslovnost Geschäftssinn)

smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f

v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra

snága ž, tož. snâagu, mn. snâge
1. moč: vodena snaga; konjska snaga; udarna, odbrambena, obrambena snaga; moralna snaga; raditi nešto iz sve -e, punom -om z vso močjo; kupovna snaga novca; motorna snaga
2. moč, veljava: zakon stupa na -u sa danom objave u Službenim novinama zakon bo začel veljati; staviti što izvan -e razveljaviti kaj
3. sila: zamijenile su nas nove, mlade -e; oružane -e vojska, armada, oborožene sile
4. telo: imati lijepu -u; u snazi mršav

snarl¹ [sna:l]

1. samostalnik
renčanje; godrnjanje; oster govor (opazka, vzklik)
sleng prepir

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
renčati, zobe kazati; (za)godrnjati, brundati, godrnjaje ali razdraženo reči (govoriti)
figurativno spraviti se (at s.o. na koga)
nahruliti koga

to snarl out renče (godrnjaje) (kaj) reči; zagodrnjati, zarenčati (kaj)

sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
plazeč se, prihuljen
figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)

I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov

snuff² [snʌf]

1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec

a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak

2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)

to snuff it spoznati (spregledati) prevaro

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

sobbarcare

A) v. tr. (pres. sobbarco) naprtiti:
sobbarcare qcn. a un lavoro naprtiti komu delo

B) ➞ sobbarcarsi v. rifl. (pres. mi sobbarco)
sobbarcarsi a qcs. naprtiti si kaj

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sō-cors -cordis, abl. sg. -i, gen. pl. -ium, adv. (le v komp.) socordius (iz se = sē brez [gl. sēd] in cor)

1. omejen, kratkoumen, maloumen, slaboumen, topoglav, top: ut excitaret homines non socordes ad veri investigandi cupiditatem Ci., quam isti stolidos ac socordes videri creditis eos, qui … L., vulgus, animus, ingenium T., Claudius socordior Sid., apud socordissimos Scythas Ap.

2. neskrben, brezskrben, brezbrižen, nepremišljen, nemaren, malomaren, mlahav, nedelaven, nedejaven: Pl., Prud. idr., socors ipsius natura neglegensque Ci., neque victoriā socors aut insolens factus S., Seianus nimiā fortunā socors T., socordius ire milites occipere S. ap. Non., ab Albanis socordius res acta L., hostis successu rerum socordius agens T.; z gen. = ne brigajoč se, ne skrbeč za kaj, ne zanimajoč se za kaj, ki je brez skrbi za kaj, brezskrben (neskrben) glede česa: ceterarum rerum socors Ter., gregarius miles futuri socors T.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

soddisfazione f

1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj

2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo