-
τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.
-
τῑ́μησις, εως, ἡ (τιμάω) cenitev, štetje, cenjeno imetje.
-
τῑμιότης, ητος, ἡ (τίμιος) 1. dragocenost NT. 2. cena, vrednost.
-
τῑμωρία, ἡ, ion. -ίη (τιμωρέω) 1. maščevanje, osveta, zadoščenje, kazen, kaznovanje, muka. 2. pomoč, podpora, rešitev.
-
Τίρυνς, υνθος, ἡ mesto v Argolidi. – adi. Τιρνύνθιος 3; preb. οἱ Τιρύνθιοι.
-
τίσις, εως, ἡ (τίνω) 1. nadomestitev, kazen, pokora, maščevanje, osveta; τίσιν δίδωμι trpim kazen; αἱ Τίσιες boginje osvete. 2. povračilo, zadostilo, plačilo.
-
τίτθη, ἡ dojka, dojilja.
-
τλημοσύνη, ἡ trpežnost, potrpljenje, vdanost.
-
τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.
-
τμῆσις, εως, ἡ (τέμνω) rezanje, rez, zareza, γῆς opustošenje.
-
τό neutr. k ὁ, ἡ gl. ὁ [Et. iz zaimka to, tā, slov. ta, ta, to, lat. is-te, nem. das, der, gršk. τόν, τήν] adv. zato, zavoljo tega.
-
τοκάς, άδος, ἡ (τίκτω) ep. poet. porodivši, ki je porodila, σῦς prasica, λέαινα levinja z mladiči.
-
τοκεύς, έως, ὁ, ἡ (τίκτω) roditelj, oče, mati; pl. οἱ τοκεῖς, έων, ion. τοκέες, ep. τοκῆες.
-
τόλμα, ἡ (τλήναι) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo.
-
τομή, ἡ, dor. τομᾱ́ (τέμνω) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar(ec), rana. 2. sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna δοκῶν; τομὴν τέμνω povzročim razkol.
-
Τόμυρις, ιος, ἡ kraljica Masagetov.
-
τοξικός 3 (τόξον) 1. ki spada k loku. 2. spreten (izveden) v streljanju z lokom, ἡ τοξική (τέχνη) spretnost (umetnost) v streljanju z lokom.
-
τόξον, τό [Et. lat. taxus, tis; iz tisa so prvotno loke izdelovali] 1. lok. 2. strelica, strela, puščica; pl. strelivo. 3. umetnost streljanja z lokom, streljanje ἡ τέχνη τῶν τόξων, πρὸς τόξου κρίσιν v boju z lokom.
-
τοξοσύνη, ἡ ep. (τόξον) strelska spretnost, izvedenost, spretnost v streljanju (z lokom).
-
Τορώνη, ἡ makedonsko mesto na sitonskem polotoku na Halkidiki; preb. οἱ Τορωναῖοι.