plés (-a) m
1. danza, ballo:
petje in ples canti e balli
latinskoameriški plesi danze latino-americane
standardni plesi danze standard
ljudski, španski plesi danze popolari, spagnole
trebušni ples danza del ventre
bojni ples danza di guerra
ples v maskah ballo in maschera
2. (skladba) danza:
Slovanski plesi Antonina Dvořaka Danze slave di Antonin Dvořak
3. (prireditev) ballo, festa danzante:
ples v maskah ballo in maschera
4. (ritmično gibanje živali) danza:
čebelji ples danza delle api
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. ples z meči danza delle spade
um. mrtvaški ples danza macabra
med. svetega Vida ples ballo di S. Vito
Zadetki iskanja
- plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati
1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer
2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete
3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada
4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano - pleural, e, aux [plœral, ro] adjectif, anatomie poprsničen, plevralen
- pleurant, e [plœrɑ̃, t] adjectif jokajoč; masculin kip, ki predstavlja jokajočo osebo (del nagrobnega spomenika)
- pleurard, e [plœrar, d] adjectif cmerav, jokav; masculin cmera, jokavec
- pleurnichard, e [plœrnišar, d] adjectif jokav, cmerav, cmerast; masculin cmera, jokavec
- pliant, e [plijɑ̃, t] adjectif upogibljiv, upogljiv, pregiben; zložljiv
siège masculin, canot masculin pliant zložljiv stol, čoln
table féminin pliante zložljiva miza
lit masculin pliant zložljiva postelja - plíma (-e) f alta marea, flusso:
plima in oseka flusso e riflusso, alta e bassa marea - plissé, e [plise] adjectif plisiran, nabran (v gube); masculin plisiranje, plisiranost
- plombé, e [plɔ̃be] adjectif plombiran; obtežèn s svincem; svinčene barve; populaire sifilitičen
wagon masculin plombé zaplombiran vagon
canne féminin plombée palica s svinčeno glavo
dent féminin plombés plombiran zob - plongeant, e [plɔ̃žɑ̃, t] adjectif potapljajoč se; usmerjen od zgoraj navzdol
décolleté masculin plongeant globok dekolté, izrez
tir masculin plongeant streljanje navzdol
vue féminin plongeante pogled zviška navzdol, v globino - plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
plovna smer rombo
plovna pot via di navigazione
reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
strojn. plovni žerjav gru galleggiante
navt. plovno znamenje meda - plumbag|o moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (svinč(e)nica) die Bleiwurz (evropski Europäische, indijska Indische, kapska Südafrikanische)
- plural, e, aux [plüral, ro] adjectif množinski, pluralen
vote masculin plural sistem glasovanja, pri katerem imajo nekateri glasovalci več glasov - plurivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif, chimie večvalenten
- plús (-a)
A) m
1. mat. più; žarg. šol. (kot ocena pri krajšem spraševanju) sufficiente
2. pog. dato, dato positivo, vantaggio; pro:
pretehtati pluse in minuse vagliare, pesare il pro e il contro
B) plús adv. più - pluvial, e, aux [plüvjal, vjo] adjectif deževen
eau féminin pluviale deževnica
saison féminin pluviale deževna doba - pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.
- pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - pobésiti (-im) | pobéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. (obesiti) impiccare, appendere
2. (povesiti) abbassare; chinare:
pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo
B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato