Franja

Zadetki iskanja

  • plés (-a) m

    1. danza, ballo:
    petje in ples canti e balli
    latinskoameriški plesi danze latino-americane
    standardni plesi danze standard
    ljudski, španski plesi danze popolari, spagnole
    trebušni ples danza del ventre
    bojni ples danza di guerra
    ples v maskah ballo in maschera

    2. (skladba) danza:
    Slovanski plesi Antonina Dvořaka Danze slave di Antonin Dvořak

    3. (prireditev) ballo, festa danzante:
    ples v maskah ballo in maschera

    4. (ritmično gibanje živali) danza:
    čebelji ples danza delle api
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. ples z meči danza delle spade
    um. mrtvaški ples danza macabra
    med. svetega Vida ples ballo di S. Vito
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • pleural, e, aux [plœral, ro] adjectif, anatomie poprsničen, plevralen
  • pleurant, e [plœrɑ̃, t] adjectif jokajoč; masculin kip, ki predstavlja jokajočo osebo (del nagrobnega spomenika)
  • pleurard, e [plœrar, d] adjectif cmerav, jokav; masculin cmera, jokavec
  • pleurnichard, e [plœrnišar, d] adjectif jokav, cmerav, cmerast; masculin cmera, jokavec
  • pliant, e [plijɑ̃, t] adjectif upogibljiv, upogljiv, pregiben; zložljiv

    siège masculin, canot masculin pliant zložljiv stol, čoln
    table féminin pliante zložljiva miza
    lit masculin pliant zložljiva postelja
  • plíma (-e) f alta marea, flusso:
    plima in oseka flusso e riflusso, alta e bassa marea
  • plissé, e [plise] adjectif plisiran, nabran (v gube); masculin plisiranje, plisiranost
  • plombé, e [plɔ̃be] adjectif plombiran; obtežèn s svincem; svinčene barve; populaire sifilitičen

    wagon masculin plombé zaplombiran vagon
    canne féminin plombée palica s svinčeno glavo
    dent féminin plombés plombiran zob
  • plongeant, e [plɔ̃žɑ̃, t] adjectif potapljajoč se; usmerjen od zgoraj navzdol

    décolleté masculin plongeant globok dekolté, izrez
    tir masculin plongeant streljanje navzdol
    vue féminin plongeante pogled zviška navzdol, v globino
  • plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
    plovna smer rombo
    plovna pot via di navigazione
    reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
    strojn. plovni žerjav gru galleggiante
    navt. plovno znamenje meda
  • plumbag|o moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (svinč(e)nica) die Bleiwurz (evropski Europäische, indijska Indische, kapska Südafrikanische)
  • plural, e, aux [plüral, ro] adjectif množinski, pluralen

    vote masculin plural sistem glasovanja, pri katerem imajo nekateri glasovalci več glasov
  • plurivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif, chimie večvalenten
  • plús (-a)

    A) m

    1. mat. più; žarg. šol. (kot ocena pri krajšem spraševanju) sufficiente

    2. pog. dato, dato positivo, vantaggio; pro:
    pretehtati pluse in minuse vagliare, pesare il pro e il contro

    B) plús adv. più
  • pluvial, e, aux [plüvjal, vjo] adjectif deževen

    eau féminin pluviale deževnica
    saison féminin pluviale deževna doba
  • pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (obesiti) impiccare, appendere

    2. (povesiti) abbassare; chinare:
    pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

    B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
    po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato