Franja

φιλογυμναστία, ἡ ljubezen do telovadbe.

φιλοθηρία, ἡ ljubezen do lova.

φιλοινία, ἡ, ion. -ίη ljubezen do vina, pijanstvo, pijančljivost.

φιλό-πολις, ιδος, ὁ, ἡ kdor ljubi svojo domovino, domoljuben, τὸ φιλόπολι ljubezen do domovine, domoljubje.

φιλοσοφία, ἡ 1. ljubezen do modrosti ali znanosti, vedoželjnost, modroslovje, znanosti. 2. posvetna modrost, modrijanstvo NT.

φιλοτῑμία, ἡ, ion. -ίη 1. želja po časti, častihlepnost, častilakomnost, slavohlepnost, tekma, marljivo prizadevanje τινός, ἐπί τινι, περί τινος; tudi: trmoglavost φιλοτιμίη κτῆμα σκαιόν. 2. stvar, ki se tiče časti, častna zadeva, čast, pravica do odlikovanja, φιλοτιμίαν ἔχει τινί dela komu čast. 3. radodarnost, darežljivost, velikodušnost, plemenitost, sijaj.

φιλο-τοιοῦτος 2 ljubitelj omenjenih stvari, φιλοτοιαῦτα posebno veselje do česa, prevzetnost.

φιλοψῡχία, ἡ, ion. -ίη veselje (ljubezen) do življenja; plašljivost, bojazljivost.

φλέγω [Et. kor. bheleg, svetiti se, goreti; lat. flagro, flamma, fulgeo, fulgor, oris, fulgur; nem. blitzen (iz blikzen). – Obl. fut. φλέξω, aor. ἔφλεξα, pass. pf. πέφλεγμαι, aor. ἐφλέχθην; vzpor. obl. φλεγέθω in φλογίζω] 1. trans. (za)palim, zažigam, vnemam, razsvetljujem, se-, požigam, uničujem τί, ἄταν οὐρανίαν razplamenim nesrečo do neba; pren. razburim, razvnamem, mučim. 2. intr. in pass. žarim, svetim, sijem, gorim, plamenim; pren. vnamem se, razburim se.

φοινίσσω [fut. φοινίξω, pt. aor. pass. φοινιχθείς] (po)rdečim τί τινι; μάστιγι φοινιχθείς do krvi bičan νῶτα.

φοιτάω, ion. φοιτέω [ep. impf. 3 sg. (ἐ) φοίτα, 3 du. φοιτήτην] 1. a) pogosto hodim (zahajam) kam, pri-, dohajam, obiskujem koga εἰς, πρός, παρά τινα; hodim semtertja, okrog hodim (hitim, letam, dirjam); εἰς διδασκάλου, -ων(sc. οἰκίαν) hodim, zahajam v šolo, εἰς αὐτό τινι pogosto se shajam s kom, hodim na razgovor s kom; b) rojim, blodim, klatim se, μανιάσιν νόσοις okoli besnim. 2. hodim na trg, dohajam (o dohodkih), dovažam se (o stvareh), ὄνομα prodiram do …, razširjam se (o slavi in govorici).

φορά, ἡ 1. (φέρω) nošnja, do-, prinašanje, odnašanje; a) pokop; b) plačevanje (davkov), davek; c) rodovitnost, donesek, množina, obilica, pridelek, setev, žetev τινός. 2. (φέρομαι) hitro premikanje, tek πραγμάτων; moč, sila, silovitost, αἵματος izguba krvi. 3. a) strast, nagon; b) breme, tovor.

φρῑ́κη, ἡ (φρίσσω) drget(anje), trepet, groza, zona, kurja polt, (sveti) strah, spoštovanje do bogov πρός τι.

φρόνημα, ατος, τό 1. a) zdravo mišljenje, razum, pamet, razumnost, modrost; b) misel, načrt, osnova, namera, volja. 2. način mišljenja ali čustva; a) pogum, srčnost, zaupanje do samega sebe, samozavest; b) plemenito mišljenje, plemenitost, blagodušnost; c) oholost, ponos, ošabnost, prevzetnost.

χάρις, ιτος, ἡ (χαίρω) [acc. χάριν in χάριτα, dat. pl. ep. χαρίτεσσι] 1. a) veselje, radost, slast, užitek, βίου veselje do življenja; b) milota, milina, lepota, ljubkost, ἡ τῶν λόγων χάρις lepe besede NT. 2. a) naklonjenost, nagnjenost, ljubeznivost, prijaznost, milost NT; ljubav, usluga, uslužnost, postrežljivost; dobrota, dar(ilo) NT; χάριτι τῶν Mεσσηνίων iz prijaznosti do M., χάριν φέρω (παρέχω) τινί izkažem komu ljubav, ustrežem (ugodim) komu, χάριν ἀμείβομαι povračam ljubezen, χάριν δίδωμι ὀργῇ ustrezam jezi, χάριν ἔχω πρός τινα rad me ima kdo, uživam naklonjenost koga, σοὶ χάριν φέρουσα tebi na ljubo, χάριν τινὸς ὁράω izkaže mi kdo ljubav; χάρις ἄχαρις gl. ἄχαρις; b) hvala, hvaležnost, plačilo, nagrada, τινός za kaj; χάριν (ἀπο)δίδωμι, ἐκτίνω, ἀνύω izkažem se hvaležnega, τινός za kaj, ὑπέρ τινος zaradi česa; slično χάριν ἔχω, οἶδα, γιγνώσκω, ἐπίσταμαι sem hvaležen; NT χάριν ἔχω tudi: pridobim si hvaležnost koga; ἀπομιμνῄσκομαι spominjam se s hvaležnostjo, χάριν κατατίθεμαι pridobim si hvaležnost, χάριν προστίθεμαι ustrežem (ugodim) želji, χάριν ὀφείλω dolgujem hvalo; χάριν λαμβάνω τινός hvaležen mi je kdo. 3. adverbialno: a) χάριν τινός komu na ljubo, v prid, zavoljo koga, zaradi česa, τὴν σὴν χάριν zavoljo tebe, τὴν τῶν Ἀθηναίων χάριν zavoljo Atencev, ἔπους σμικροῦ χάριν dasi bi zadostovala majhna beseda; b) χάριτι iz milosti, χάριτι μετέχω z zahvalo uživam NT; c) ἐν χάριτι ποιῶ τινί τι naredim kaj komu na ljubo (po volji), ᾄδω v milosti prepevam NT; d) εἰς χάριν πράττω τινί storim kaj komu na ljubo (po volji); e) μετὰ χαρίτων zelo ljubko (lepo); f) πρὸς χάριν na ljubo, po volji komu πράττω, διαλέγομαι, λέγω izlepa; κορέννυμαι po volji.

χθόνιος 3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.

χρώς, ὁ [gen. χρωτός, dat. χρωτί, χρῷ, acc. χρῶτα, ep. poet. χροός, χροΐ, χρόα, vzpor. obl. χρόα, χροιά, ion. χροιή] 1. koža (na telesu), polt, telo, truplo, meso; ἐν χρῷ κεκαρμένος do kože (polti) ostrižen, ξυρεῖ ἐν χρῷ reže do mesa (krvi), ἐν χρῷ παραπλέοντες prav blizu. 2. barva kože, polt, χρὼς τρέπεται barva se izpreminja (vsled strahu).

χωρέω (χῶρος) [fut. χωρήσω, nav. χωρήσομαι, ep. aor. χώρησα] I. intr. 1. a) grem z mesta, naredim prostor, umikam se πάλιν, τινί komu, τινός, ἀπό, ἐκ, ἔξω τινός od česa, iz česa; vdam se τινί; b) odhajam, odrinem, krenem na pot, grem, korakam, prihajam, potujem, κατὰ γῆν po suhem, πρός τινα bližam se komu, εἴς τι grem v kaj NT. 2. a) naprej se pomikam, grem nad koga, napadem koga ἐπί τινα, ἐπί τι, πρός τινα, ὁμόσε τινί prodiram proti komu; b) grem na kaj, lotim se česa ἐπί, εἴς τι, εἰς (πρὸς) ἔργον grem na delo, εἰς ὅπλα zgrabim orožje, εἰς ἀλκήν postavljam se v bran, εἰς μετάνοιαν obrnem se k pokori NT; c) tečem ὕδωρ, δάκρυα, πηγαί, ναῦς ladja plove; o govorici: razširim se, raznesem se λόγος, φάτις; d) grem skozi kaj, prederem εἴς τι, διὰ τῶν ἀσπίδων, διὰ πάντων, prodiram do πρὸς ἧπαρ, ὅθ' ὕβρις ἐς τόνδ' Ἀτρειδᾶν πᾶσ' ἐχώρει ko sta mu Atrida delala krivico; e) izpolnim se λογίων ἔνια. 3. posrečim se, napredujem, dobro se mi izteče, posreči se mi kaj εὖ, εὐτυχέως; ὁ λόγος οὐ χωρεῖ ἐν ὑμῖν moja beseda ne najde mesta v vaših srcih NT. II. trans. 1. obsegam, držim, imam prostora za πλεονεξίαν, τινά, τί NT. 2. pren. a) pojmujem, umevam, razumem λόγον NT; b) sprejmem koga χωρήσατε ἡμᾶς NT.

ψήφισμα, ατος, τό (ψηφίζω) 1. skupni sklep, sklep (ukrep) narodne skupščine, γίγνεται pride do sklepa. 2. predlog, nasvet, zakonski načrt.

ὦνος, ὁ [Et. iz wesno-, wosno-; lat. vēnus, prodaja; vendo, ere, veneo, ire (iz vēnum + do, eo)] 1. kupna cena, vrednost. 2. kupovanje, kupčija, (na)kup, zamena.