Franja

ἄ-ξῠλος 2 1. (ἀ cop.) drevnat, lesovit, poln dreves, ὕλη gost, dobro zarastel gozd. 2. ion. (ἀ priv.) ne z gozdi obrastel, negozdnat, brez gozdov.

ἄ-οικος 2 1. brez strehe, brez družine; brez domovine. 2. ubog. 3. nepripraven za stanovanje.

ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).

ἄ-οκνος 2 brez obotavljanja, ki se hitro približa, voljan, neumoren, odločen, neustrašen.

ἄ-οπλος 2 ἄν-οπλος 2 brez orožja, neoborožen, brez ščita, brez oklepa ἵππος, brez srpov ἅρμα.

ἀ-όργητος 2 brez jeze, ki se ne jezi.

ἄ-ορνος 2 (ὄρνις) brez ptic, kamor ne morejo niti ptice dospeti; ἡ Ἄορνος mesto v Baktriji.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀπαιδαγώγητος 2 brez učiteljev, neizobražen.

ἄ-παις, ἄπαιδος, ὁ, ἡ brezdeten, brez (moških) potomcev ἄρσενος γόνου; οὐσίαι premoženje brez dedičev.

ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἀπ-άνθρωπος 2 1. nečloveški, divji; odljuden. 2. brez ljudi.

ἄ-παστος 2 (πατέομαι) ep. kdor ni jedel, tešč; ἐδητύος ἠδὲ ποτῆτος brez jedi in pijače.

ἀ-πάτωρ, ορος, ὁ, ἡ 1. brez očeta NT, osirotel; ἐμοῦ zavržen od mene (od očeta). 2. neočetovski, očetu nepristojen.

ἀπ-έοικα [pt. at. ἀπεικῶς] pf. s pomenom prez. nisem enak, podoben, verjeten. – adv. ἀπεικότως, ἀπεοικότως neverjetno, nedostojno, krivično; οὐκ ἀ. ne brez razloga, naravno.

ἀ-πήμων 2 (πῆμα) brez boli 1. nepoškodovan, srečen νόστος. 2. neškodljiv, ugoden, koristen μῦθος, ὕπνος.

ἄ-πνευστος 2 (πνέω) brez sape, ne dihajoč, mrtev. – adv. ἀπνευστί na en dušek, v enem dušku.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.