Franja

grméti to thunder; to rumble; to roar; to boom

grmí it thunders
pošteno je grmelo it thundered a great deal
grméti proti (figurativno) to thunder against, to fulminate against, to bluster against, to inveigh against, to storm at
grméti z grožnjami to thunder threats against
v dvorani je kar grmelo od ploskanja there was thunderous applause in the hall

groan¹ [groun] neprehodni glagol & prehodni glagol (under zaradi)
stokati, ječati, vzdihovati; rukati (jelen)
figurativno (for za) močno hrepeneti, koprneti; sikati, mrmrati

to groan down prisiliti k molku
to groan under (ali with) šibiti se pod
to groan inwardly biti nesrečen
groaning board miza, ki se šibi od jedi

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

gròb (grôba) m

1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro

2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

Größenbereich, der, im Größenbereich von... bis... od velikosti... do...

groz|a [ô] ženski spol (-e …) das Entsetzen, das Grauen
smrtna groza tödliches Grauen, Todesgrauen
noč groze die Schreckensnacht
na mojo grozo zu meinem Entsetzen
groza me je Xa mit graust vor X
navdati/navdajati z grozo (jemanden) entsetzen
postati trd od groze figurativno (mir) gerinnt das Blut in den Adern
O groza! Ach du heiliger Schreck!

grôza dismay, horror, dread, creeps pl

občutek grôze creeping sensation
v mojo grôzo to my dismay, to my horror
navdan z grôzo, prevzet od grôze seized with horror; horror-stricken, horror-struck
grôza me je (ob) I shudder (at), it makes my flesh creep, my blood runs cold, it gives me a creepy feeling, it gives me the creeps (ali the horrors)
grôza me je tega that is what I dread most of all, that is my nightmare
navda(ja)ti z grôzo koga to give someone the creeps
to me je navdalo z grôzo it gave me the horrors
odskočiti v grôzi to recoil in horror
strah in grôza zločincev the terror of criminals (ali evildoers)

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

gròziti -īm
I. groziti: opasnost ti grozi; groziti kaznom
II. groziti se obhajati groza: ja se grozim od ovoga čovjeka, od ovih riječi, groza me obhaja pred tem človekom, od teh besed

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

Gryllus -ī, m (Γρύλλος) Gril,

1. gr. nom. propr., poseb. Ksenofontov sin, ki je padel v bitki pri Mantineji; njemu v spomin je Aristotel objavil spis Γρύλλος, od tod: Aristoteles in Gryllo Q.

2. rim. nom. propr.: balnea Grylli, Grylli tenebrae MART.

Grȳnīa -ae, f (Γρύνεια) Grinija (Grineja): PLIN., ali Grȳnium -iī, n (Γρύνιον) Grinij: N., PLIN. utrjeno mesto v Miziji s pristanom, prekrasnim svetiščem in slovečim Apolonovim preročiščem. – Od tod adj. Grȳnēus 3 (Γρύνειος) grinijski (grinejski): nemus, Apollo V.; pesn. = Apolonov: vates SIL.

grȳps, grȳpis (grȳphis) acc. pl. -as, m (gr. γρύψ; prim. gr. γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός = lat. grȳps)

1. mitološka pošast s krilatim levjim telesom in orlovsko glavo; krilati lev, orlolev: PLIN., PRISC., CL. (z acc. sg. grypha), SID. Po Herodotu so orlolevi čuvarji notranjeazijskih zlatih rudnikov in se bojujejo z Arimaspi, ki so vedno na konjih; od tod sovraštvo med orlolevi in konji; preg.: iungentur iam grypes equis V. = nemogoče bo mogoče. – Soobl. grȳpus -ī, m: MEL., PLIN.

1. kot priimek Grȳpus -ī, m Grip = Krivonos(an): IUST.

2. neka ujeda, menda jastreb ali brkati ser: VULG.

gsm samostalnik
1. (sistem komuniciranja) ▸ GSMSopomenke: GSM

2. neformalno (mobilni telefon) ▸ mobil, mobiltelefonTakrat sem ji dal številko svojega gsm. ▸ Akkor adtam meg neki a mobilszámomat.
Drugi rop je bil na Kardeljevi ploščadi, kjer so si od 28-letnika za krajši klic hoteli "sposoditi" gsm. ▸ A második rablás a Kardelj téren volt, ahol a rablók egy 28 éves férfitól próbáltak „kölcsönkérni” egy mobiltelefont egy rövid hívás erejéig.
Sopomenke: GSM

3. neformalno (mobilna številka) ▸ mobilszámVeč informacij dobite po tel. 04/0000-000 in gsm 041/000-000. ▸ További információk a 04/0000-000-s telefonszámon és a 041/000-000-s mobilszámon.
Sopomenke: GSM

guadagnare

A) v. tr. (pres. guadagno)

1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša

gub|a¹ ženski spol (-e …)

1. na koži: die Falte, die Runzel; -falte (na obrazu čelna Stirnfalte, globoka Sorgenfalte, od skrbi Kummerfalte; anatomija mongolska Mongolenfalte); globoko vrezana: die Furche
nosnična guba die Nasen-Lippen-Furche
zadnjična guba die Gesäßfalte
brez gub faltenlos
poln gub runzelig, runzlig

2. geografija die Falte, der Bruch; geologija -falte (polegla Deckfalte, prelomljena Bruchfalte, vlečna Schleppfalte)
globina gube der Faltentiefgang
delati gube Falten schlagen

gúba (splošno) fold; (v obleki) fold, plait, pleat, (na hlačah) crease; geologija fault; (na obrazu) wrinkle

brez gúb without folds; unwrinkled
od starosti v dve gúbe bent with age
hoditi v dve gúbe to walk with a stoop
delati gúbe to crease, to pucker; to wrinkle
zgladiti gúbe to smooth the folds