Franja

skúriti (-im) perf. bruciare; pog. pren. combinare (guai, pasticci):
zaradi hude zime smo precej (drv) skurili a causa dell'inverno rigido abbiamo bruciato parecchie legna
kaj si spet skuril? cos'hai combinato stavolta?

skúšati tenter, essayer

skušati kaj napraviti tâcher (ali tenter, essayer) de faire quelque chose
skušati se s kom tenter un essai avec quelqu'un

skúšati (-am)

A) imperf.

1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa

skúšati tentar; probar; ensayar

skušati kaj napraviti tratar de hacer a/c
skuša to doseči procura conseguirlo

sládkor azúcar m

sladkor v čokih (rjavi, očiščen, surov, kandisov, kristalni) sladkor azúcar de pilón (moreno, refinado, bruto, cande, cristalizado)
grozdni sladkor azúcar de uva, glucosa f
trstni sladko azúcar de caña
pesni sladkor azúcar de remolacha
sladkor v kockah azúcar en terrones, azúcar cuadrillo
sladkor v prahu azúcar en polvo
sadni sladkor fructosa f
krvni sladkor azúcar sanguíneo
košček sladkorja un terrón de azúcar
tovarna sladkorja fábrica f (ali refinería f) de azúcar, A azucarera f
sipnica za sladkor azucarero m
dati sladkor v kaj echar (ali poner) azúcar en a/c
posipati s sladkorjem espolvorear con azúcar

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

sline se cedijo komu frazem
(zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyálaLepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála.

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

slobber [slɔ́bə]

1. samostalnik
slina, slinjenje
figurativno čvekanje, čenče; solzava sentimentalnost

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
osliniti (kaj), sliniti se, zmočiti (s poljubljanjem)
figurativno čenčati, biti solzavo sentimentalen
figurativno skrpucati, zmašiti (delo), slabo napraviti

to slobber over s.o. pretirano razvajati koga, preveč se raznežiti nad kom
to slobber with kisses osliniti, zmočiti koga s poljubi
to slobber over zapacati, skrpucati (kaj)

slonéti (-ím) imperf.

1. poggiare, essere, stare appoggiato:
sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale

2. poggiare, posare, gravitare:
arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne

3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria

4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare

slovar samostalnik
1. (jezikovni priročnik) ▸ szótárPovezane iztočnice: etimološki slovar, frazeološki slovar, mali slovar, narečni slovar, pravopisni slovar, razlagalni slovar, slovar tujk, splošni slovar, terminološki slovar, veliki slovar, vezljivostni slovar, šolski slovar, žepni slovar

2. (besedišče) ▸ szótár, szókészletSamo kaj, ko je beseda odgovornost v naši državi izginila iz slovarja elite in jo zdaj nadomešča beseda kapital. ▸ De mit lehet tenni, amikor országunkban a felelősség szó eltűnt az elit szótárából, és most a tőke szó helyettesíti.

slovésen solemn

slovésna izjava solemn declaration
ob tako slovésni priložnosti on such a solemn occasion
slovésna razdelitev nagrad prize-giving
slovésna velika maša religija solemn high mass
napraviti kaj slovésno to solemnize something

slȍvo s
1. črka, pismenka: latinska, glagoljska, ćirilska, štamparska -a; zapisati, zabilježiti što zlatnim slovima zapisati kaj z zlatimi črkami; to je mrtvo slovo na papiru; što određuje slovo zakona
2. beseda: da ne čujem ni -a više; napisati -ima i ciframa; jednim -om z eno besedo, skratka
3. govor: svečano, oprosno, prigodno, posmrtno slovo
4. slovo na slovo vrsta družabne igre

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

slučáj hasard moški spol , cas moški spol

nepričakovan slučaj cas imprévu
srečen slučaj heureux hasard, heureuse rencontre, chance ženski spol
gol slučaj pur hasard
prepustiti kaj slučaju remettre (ali livrer, laisser) quelque chose au hasard
prepustiti se slučaju s'en remettre au hasard
slučaj je hotel, da le hasard a voulu que

sluice [slu:s]

1. samostalnik
(vodna) zatvornica, zapornica; zajeza, voda v zajezi; (stranski) kanal; umeten odtočni jarek
množina žleb za izpiranje zlata
pogovorno temeljito izpiranje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
izpustiti (vodo) iz rezervoarja skozi zatvornico; izsušiti (kaj); preplaviti, politi, poškropiti (kaj) z vodo
pogovorno izprati, razliti se, planiti iz zajeze (o vodi)

to sluice off preusmeriti, dati (čemu) drugo smer, obrniti (kaj)

slutíti pressentir, avoir le pressentiment de, se douter de quelque chose

dati kaj slutiti laisser entrevoir quelque chose

slútiti (-im) imperf.

1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
slutiti nevarnost intuire il pericolo
slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

2. sentire, immaginare, indovinare:
samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia

slútiti presentir; barruntar; entrever

dati kaj slutiti dejar entrever a/c
slutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima