-
τέφρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz dhegwh(s)rā; lat. favilla iz fovilla] pepel.
-
τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
-
Τέως, ω, ἡ mesto v Joniji nasproti Samu; preb. Τήιος, ὁ.
-
τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.
-
τήβεννος, ἡ moška obleka; pos. rimska toga.
-
τήθη, ἡ [Et. iz θήθη (prv. pom.: dojka), sor. θεῖος, gl. θάω] stara mati, babica.
-
Τηθύς, ύος, ἡ Uranova hči, Okeanova žena.
-
τηκεδών, όνος, ἡ (τήκω) hujšanje, sušica, jetika.
-
Τηλέ-πυλος, ἡ mesto Lajstrigonov.
-
Τῆλος, ἡ sporadski otok.
-
τήμερον adv., ion. σήμερον danes, ἡ τήμερον ἡμέρα današnji dan, τὸ τήμερον za danes.
-
τήρησις, εως, ἡ (τηρέω) 1. opazovanje, izpolnjevanje NT. 2. a) ohranitev, straženje, čuvanje, varovanje; b) shramba, ječa NT.
-
τιᾱ́ρα, ἡ, ion. τιᾱ́ρης, τιήρης, ου, ὁ tiara (perzijsko pokrivalo, podobno turbanu, spredaj viseče na čelo; le τιάρα ὀρθή "pokončna tiara", ki jo je nosil kralj, je bila čisto navpična).
-
τιθήνη, ἡ dojka, dojilja, strežnica.
-
τιθηνήτειρα, ἡ poet. = τιθήνη.
-
Τιθορέα, ἡ severnozapadni vrh Parnasa.
-
τίκτω [Et. iz τίτκω (τι-τεκω), nem. Degen (prvotno: fant), gršk. τόκος, τέκνον. – Obl. fut. τέξω, -ομαι, aor. ἔτεκον, pf. τέτοκα, pass. aor. ἐτέχθην; ep. impf. τίκτον, aor. τέκον, inf. τεκέειν, med. (ἐ) τεκόμην]. 1. act. rodim, porodim, ἡ τεκοῦσα, τίκτουσα mati, ὁ τεκών oče, οἱ τεκόντες roditelji, starši; o živalih: skotim, storim, ožrebim se, povržem, ὠά nesem jajca; pren. rodim, povzročujem, napravljam τί. 2. med. poet. = act.
-
τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.
-
τῑ́μησις, εως, ἡ (τιμάω) cenitev, štetje, cenjeno imetje.
-
τῑμιότης, ητος, ἡ (τίμιος) 1. dragocenost NT. 2. cena, vrednost.