Franja

plámen (-éna) m fiamma, vampa, vampata (tudi ekst.); fuoco:
plameni ližejo, objemajo streho le fiamme lambiscono, avvolgono il tetto
plamen je zajel hišo la casa è in fiamme
pren. v njenem srcu gori plamen ljubezni il suo cuore arde d'amore
idila je bila samo kratkotrajen plamen l'idillio è stato solo una fiammata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. nevtralni, oksidativni plamen fiamma ossidativa
voj. metalec plamena lanciafiamme
acetilenski, oksidirni plamen fiamma ossiacetilenica, ossidrica
plamen pri strelu vampa di bocca

plan, e [plɑ̃, an] adjectif raven; gladek

miroir masculin plan gladko zrcalo
rendre plan izravnati, nivelirati
surface plane ravna površina

plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
stopiti na plan uscire allo scoperto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti čez hrib in plan passare mari e monti
razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
priti z besedo na plan dire chiaro e tondo

plānārius 3 (plānus) = gr. ἐπίπεδος na ravnem (na tleh, pri tleh) bivajoč (potekajoč, se vršeč, se dogajajoč, se godeč): erant nobis cum duae legiones Magnentiacae recens e Galliis ductae, ut praediximus, virorum fortium et pernicium, ad planarios conflictus aptorum Amm., interpellatio Cod. I. sodnika, preden je stopil na sodni oder (tribunal).

plané, e [plane] adjectif

vol masculin plané spustni jadralni let (ptice, letala z ustavljenimi motorji)
faire un vol plané (figuré, familier) pasti

plánka (-e) f pog.

1. (deska) asse, tavola

2. pl. planke steccato:
pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)

planta² -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.

planté, e [plɑ̃te] adjectif

bien planté (oseba) lepo raščen, postaven in krepak; nepremično stoječ
rester planté obstati kot vkopan

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

plášč (-a) m

1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

3. avt. copertone

4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre

plat, e [pla, t] adjectif raven; plosk, ploščat; plitev; militaire odprt, neutrjen; figuré plitev, puhel; brezizrazen (obraz); plehek (pijača); hlapčevski

assiette féminin plate plitev ktožnik
bourse féminin plate prazna denarnica
calme masculin plat mrtvilo
comédie féminin plate plitva, banalna komedija
pied masculin plat ploska noga
souliers masculin pluriel plats čevlji brez pet
se coucher à plat ventre leči na trebuh, figuré pokazati se pretirano pokornega
dire tout plat povedati brez ovinkov
faire de plates excuses medlo, ponižujoče se upravičiti
tomber plat pasti na obraz; figuré popolnoma propasti (gledališka igra)

platiné, e [-tine] adjectif platinaste barve

cheveux masculin pluriel platinés lasje platinaste barve
blonde féminin platinée blondinka z lasmi plinaste harve

Platz, der, (-es, Plätze) (Ort) kraj, mesto; (freie Stelle, Raum) prostor; in der Stadt: trg; Sport igrišče, (Rang) mesto; Schach: mesto; am Platz(e) sein biti umesten, biti na mestu; fehl am Platz(e) sein ne biti umesten, ne biti na mestu; Platz nehmen sesti, usesti se; Platz machen narediti prostor; Platz greifen širiti se; Platz an der Sonne prostor pod soncem; auf die Plätze na mesta; vom Platz weg na mestu, takoj; vom Platz verweisen Sport poslati z igrišča, izključiti; Platz da! umaknite se!

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

plebiszitär plebiscitaren; plebiszitäre Demokratie plebiscitarna demokracija; plebiszitär e Diktatur plebiscitarna diktatura

plēbs, plebis, f (indoev. kor. *p(e)lē- polniti, množica; prim. lat. plēre, plēnus, gr. πλήϑω polnim, πλῆϑος, πληϑός množica)

1. neplemstvo, preprosto ljudstvo, plebejci (naspr. patricii, patres, senatus): S., O. idr., non populi (skupnega naroda), sed plebis eum magistratum (sc. tribunatum) esse L., ut ea res mihi, fidei magistratuique meo, populo plebique Romanae bene atque feliciter eveniret Ci., dictator de plebe dictus L., consulem de plebe non accipiebat Ci., urbanae et rusticae plebes Lact. , corona plebium Prud.

2. (nižje) ljudstvo, množica, reveži (naspr. divites), zaničlj. drhal, sodrga, krdelo, glota (naspr. optimates): urbana S., plebs et infima multitudo Ci., in Hyrcaniā plebs publicos alit canes, optumates domesticos L., plebs deorum O., Mart. nižji bogovi, tako tudi plebs superûm, Fauni Satyrique O., legentium plebs Macr. navadni bralci, plebs eris H. drhal ostaneš; o čebelah: tres alveorum plebes in unum contribuere Col. tri panje združiti.

plectō¹ -ere, plexī in plexuī, plexum (indoev. kor. *plek̑ plesti, razširjen iz *pel [prim. lat. duplex, simplex]; prim. skr. praśnaḥ pletenica, preplet, splet, turban, lat. amplecti, complecti idr., plicāre [nam. plecāre] zložiti, zganiti, zviti, gr. πλέκειν = sl. plesti = got. flaihtan = stvnem. flehtan = nem. flechten, gr. πλόκος kita, koder, verižica, venec in πλόκαμος kita, koder) plesti: corollae Lucr., flores plexi Cat., corona e lauro plexa Gell., crines plexueris Vulg., coronam de spinis plectere Vulg., colligationes Vitr., plexa colligata significat ex Graeco; cui nos etiam praepositionem adicimus, cum dicimus perplexa P. F.

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

plènt (plénta) m star. (hudič, vrag) diavolo:
plent naj ga pobere e vada al diavolo

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.