Franja

flātus -ūs, m (flāre)

1. pihanje vetra, piš, vejanje, pihajoči veter, sapa: fl. secundus O., adversus Plin., ante lucanus Sen. ph., invidus fl. (noti) H., fl. etesiarum Plin., aurae Lact., Vulg., Amm., aëris Cael.; v pl.: flatūs Boreae V. (prim. gr. πνοιὴ Βορεάο Hom.), hiberni fl. Euri V., fl. austri Cat., ventorum Sen. ph., Iust. cum … nec pervia flatibus esset (humus) O.; metaf. sapa sreče: Sen. tr., Amm., cum prospero flatu eius (fortunae) utimur Ci., ad id, unde aliquis flatus ostenditur, vela do Ci. (prim.: Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača Prešeren), cuius animum nec prospera (fortuna) flatu suo efferet nec adversa infringet L.

2. pihanje, puhanje: flatu figuratur vitrum Plin.; occ.
a) puhanje = sopenje: fl. validi Ci. poet., equorum V., Amm.
b) izpuh (trebušnih) vetrov: cum aliquid immundum flatu explodis Tert. kadar … izpuhneš, kadar prdneš; od tod flatus ventris tihi trebušni vetrovi, tihi prdec (naspr. crepitus ventris; gl. crepitus): flatum crepitumque ventris emittere Suet.

3. piskanje na flavto, zvoki flavte: tibia … erat utilis … complere sedilia flatu H.

4. meton.
a) sapa, dih: V. idr. fl. vitae Aug.
b) duša: Prud.
c) napuh, prevzetnost; večidel v pl.: det libertatem fandi flatusque remittat V., tumidi fl. O. (?), non hi tum flatus, non ista superbia dictis Val. Fl., magniloqui fl. Stat.

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

flegmatičen pridevnik
(ravnodušen) ▸ flegmatikus, flegmaPrepričana je tudi, da bi ji bilo lažje, če bi bila po naravi bolj flegmatična. ▸ Meggyőződésem, hogy könnyebb lenne neki, ha a természeténél fogva flegmatikusabb lenne.
Po moje vidijo, da sem jaz precej flegmatična in da se mi ne da ukvarjati s temi stvarmi. ▸ Szerintem látják rajtam, hogy elég flegma vagyok és nincs kedvem ilyesmikkel foglalkozni.

Fleisch, das, (-/e/s, ohne Plural) meso (tudi figurativ); Fleisch und Blut meso in kri; von Fleisch und Blut iz mesa in krvi; in Fleisch und Blut übergehen preiti v meso in kri; den Weg allen Fleisches gehen iti po poti vsega živega; sich ins eigene Fleisch schneiden škoditi samemu sebi

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

fleurer [flœre] verbe transitif, verbe intransitif duhteti, dišati (quelque chose po čem)

cela fleure bien to dobro diši
ce linge fleure la lavande to perilo diši po sivki

fling ll [fliŋ] samostalnik
udarec, zamah; met, lučaj; vdajanje; ritanje; pikra pripomba; živahnost; veselje, zabava, razvedrilo
figurativno posmeh; izbruh; vrsta škotskega plesa; ritanje (konja)

in full fling ll v polnem razmahu
at one fling ll mahoma, pri priči
to have a fling ll at zbijati šale na račun
to have one's fling ll zabavati se po mili volji, privoščiti si, iznoreti se

flirtati glagol
1. (izkazovati seksualni interes) ▸ flörtöl, kacérkodikRada flirta z drugimi moškimi. ▸ Szívesen flörtöl más férfiakkal.
Sedela sta na kavču, se veliko smejala, ves čas flirtala in se dotikala. ▸ A kanapén ültek egymás mellett, sokat nevettek, miközben egyfolytában flörtöltek és gyakran egymáshoz értek.

2. (biti naklonjen čemu) ▸ flörtöl, kacérkodikKlub študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. ▸ Az egyetemisták klubja ezért nem kacérkodik egyetlen politikai opcióval sem.
Z igralstvom je flirtal že v študentskih letih in po slovesu od aktivnega športa mu televizijskih ter filmskih ponudb ni manjkalo. ▸ A színészettel már egyetemista korában is kacérkodott, az aktív sportolás befejezése után pedig hírnevének köszönhetően sok tévés és filmes felkérést kapott.
Laburisti so ga hitro obtožili, da flirta z angleškim nacionalizmom. ▸ A munkáspártiak hamar megvádolták azzal, hogy az angol nacionalizmussal kacérkodik.

3. (o nevarnosti) ▸ kacérkodik, szembenézEnajst minut nogometnega obračuna so gostje flirtali s pravim ponižanjem. ▸ A futballmeccs tizenegy percében a vendégeknek igazi megaláztatásban volt részük.
On je vrhunski igralec, ki vedno flirta z nevarnostjo. ▸ Kitűnő játékos, aki folyton a veszéllyel kacérkodik.

4. (izzivalno se obnašati) ▸ flörtöl, kacérkodik, kokettál
Svet gleda nanjo kot na uspešen fotomodel, ki zna na ukaz flirtati s kamero. ▸ A világ sikeres fotómodellnek tartja, aki utasításra képes kacérkodni a kamerával.

floccēs (ali morda bolje flōcēs) -um, f vinska usedlina, vinska troska, vinsko drožje, vinske tropine: Caecil. ap. Non., stara beseda za faex vini po Gell.

flōrus 3 (flōrēre) cvetoč, cveten; metaf. bleščeč, krasen, sijajen: Naev. fr., crines Pac. fr., Acc. fr., V., iuba Gell. — Od tod nom. propr. Flōrus -ī, m Flór; poseb. Iūlius Flōrus Julij Flor.

1. pravni izvedenec, govornik in pesnik, Horacijev prijatelj, je spremljal Tiberija na njegovem pohodu l. 20 v Armenijo, l. 11 v Panonijo: H.

2. upornik v Treviru l. 20 po Kr.: T.

3. (Iūlius?) Florus, rim. zgodovinopisec za časa Trajana in Hadrijana; popisal je (večinoma po Liviju) rimsko zgodovino v dveh knjigah (do Avgustove vlade).

Gessius (-iī) Flōrus -ī, m Gésij Flór iz Klazomen, od l. 64 po Kr. oblastnik v Judeji; njegova nasilna vlada je Jude prisilila k vstaji, ki se je končala z razrušitvijo jeruzalemskega mesta: T.

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

fluctō -āre (negotova pesn. obl. za fluctuō) valoviti, vihrati: cum (vela) … per malos volgata trabesque trementia fluctant Lucr. (po drugih verzijah: flutant).

fluidus 3 (fluere)

1. tekoč (v pomenu stalne lastnosti): fluido (po drugih: fluvido) corpore Lucr., fl. liquor V. iztekajoča, cruor V., O., aspiciam fluidos humano sanguine rictūs O. iz katerega teče človeška kri; kot subst. n. sg.: quid tam contrarium est quam terrenum fluido? Col.

2. metaf.
a) mlahav, oslabel, slaboten, mehak: Gallorum corpora L., lacerti O., caro Plin.; kot subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph.
b) valovito se spuščajoč: frondes Lucr., vestis Iust., Paul. Nol.
c) trans. topeč, slabeč: calor O.

fluitō (fluvitō) -āre -āvī (—) (intens. glag. fluere)

1. (sem in tja) teči, valovati: fluitans … aequor Ionium Lucr., per rictus aurum fluitare videres O.; occ. gnan biti z valovi, pluti, plavati: cum vero in hanc rei publicae navem … fluitantem in alto tempestatibus seditionum … armatae tot classes … incursurae viderentur Ci., fluitans alveus L., fluitare contra aquas, (h)ebenus in aquis non fluitat, in insulis fluitantibus (po drugih fluvitantibus) Plin.; o plujočih: Plin. iun., o plavajočih: Gell.

2. metaf.
a) ohlapno, mlahavo viseti, vihrati: fluitans amictus Cat., non fluitans, sed stricta vestis T., vela summo fluitantia mālo O., pleno fluitantia vela theatro Pr., fluitantia lora O., funes fluitabant T., fluitantia aplustra Lucr.
b) α) konkr. majati se, (telesno) omahovati: fluitans testudo, miles T. β) (pren.) abstr. omahovati, neodločen biti: Cl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., neu fluitem dubiae spe pendulus horae H., unde primum creditur Caecinae fides fluitasse T.

fluke³ [flu:k] samostalnik
srečen udarec, zadetek
pogovorno nepričakovana sreča, nenaden uspeh

by a fluke po srečnem naključju

flūmen -inis, n (iz. *fleugsmen, *flug(s)men: fluere, gl. to besedo). —

I.

1. tekoča voda, vodovje, struja, tok, strumen: Varr., Sen. ph. idr. pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn., vis fluminum Ci., flumine secundo C. po vodi, z vodo, navzdol, adverso flumine C. proti toku, hos omnes flumina continebant C. cave aquam Albanam in mare manare suo flumine sinas L., fl. vivum V., L. rečnica, flumina fontis O. studenčnica, rapidus montano flumine torrens V., ater flumine languido Cocytos errans H., fl. curvum O. rečni ovinek, flumina limosa O. močvirno vodovje, sequemur amnis iter, donec nos flumine certo perferat Val. Fl., multum fluminum (mare) hac atque illuc ferre T.; konkr. v pl. valovi, valovje: Tantalus captat fugientia flumina H., Nilus antiquo sua flumina reddidit alveo O.

2. meton.
a) reka, veletok: leni fluit agmine flumen Enn., aurea tum dicat per terras flumina vulgo fluxisse Lucr., nos flumina arcemus, dirigimus avertimus Ci., citra flumen Rubiconem, ostium fluminis Cydni Ci. sine flumine valles O. brezvodne, fl. Dubis, Rhenus, Rhodanus C., Garumna flumen C., Tanain prope flumen orti H., ad Asturae flumen L.; z adj.: fl. Tiberinum V. reka Tibera, fl. Rhenum H. reka Ren, fl. Aesareum O. reka Ezar. Pooseb. = rečni bog: flumine Gange edita Limnate O.
b) vodotok, prekop: fl. angustum Auct. b. Alx., fossile, regium Amm. —

II. metaf.

1. (o tekočinah) tok, potok: flumine sanguinis meum reditum intercludendum putaverunt Ci., sanguinis expirans calidum de pectore flumen Lucr., picis fl. Lucr., largoque humectat flumine (sc. lacrimarum) vultum V., flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., rigido concussae flumine nubes Petr., fl. aër is Ap.; (o ljudeh) naval, sila: effusae ruunt inopino flumine turbae Sil.

2. (o duhu) kipeče (prekipevajoče) obilje: fl. ingenii Ci., ingenii flumina O., mens ingenti flumine litterarum inundata Petr. oplojen z veliko načitanostjo.

3. tek (tok) govorice, besed: fl. orationis Ci., Q., verborum Ci., eloquentiae Q., flumina facundiae Col., flumine largo plenus Petr.

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

Flußweg, Flussweg, der, auf dem Flußweg po reki

fluvial rečni

navegación fluvial rečna plovba
pez fluvial rečna riba
por vía fluvial po rečni (vodni) poti