Franja

sun burner [sʌ́nbə:nə] samostalnik
tehnično velik gorilnik z več plameni

sundryman množina sundrymen [sʌ́ndrimən] samostalnik
trgovec z raznimi artikli, kramar

sup¹ [sʌp] neprehodni glagol & prehodni glagol
večerjati; pogostiti (koga) z večerjo, dati (komu) večerjo

to sup with Pluto figurativno umreti
to sup cold meat imeti hladno meso za večerjo

super-aggerō -āre (super in aggerāre) (za)jeziti (zajezovati), z jezom pregraditi (pregrajevati): scrobi … eaque humus, quae fuerat egesta, superaggeratur Col.; metaf.: Sid.

superhighway [sjú:pəháiwei] samostalnik
ameriško avtocesta z najmanj 4 stezami, z nadvozi itd.

super-mētior -metīrī -mensus sum (super in metīrī) odmeriti (odmerjati) z namečkom, obilneje dodeliti (dodeljevati): alimenta Tert.

supernās -ātis (supernus) (z)gornji, z zgornje strani (iz zgornjih krajev) izvirajoč, gorenji, poseb. od Zgornjega (= Jadranskega) morja prihajajoč ali ob Zgornjem (= Jadranskem) morju rastoč (naspr. infernas): ventus Vitr. severozahodni sever(nik), abies Plin., adamas supernas (šaljivi Mecenatov vzdevek) Augustus ap. Macr., Caretini Supernates et Infernates Plin., terra M.

supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. — Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.

superproduction [-prɔdüksjɔ̃] féminin, film z velikimi stroški izdelan film

supino¹ agg.

1. ležeč vznak:
cadere supino pasti vznak

2. ekst. z navzgor obrnjeno dlanjo

3. pren. hlapčevski; strahopeten:
rassegnazione supina strahopetna sprijaznjenost z usodo
ubbidienza supina slepa, hlapčevska pokorščina

4. pren. strahoten:
ignoranza supina strahotna nevednost

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

supper [sʌ́pə]

1. samostalnik
večerja

the Last Supper religija zadnja večerja
the Lord's Supper religija obhajilo
to have (to take) supper večerjati

2. prehodni glagol
pogostiti (koga) z večerjo; nakrmiti (konje itd.) zvečer
neprehodni glagol
večerjati

supplémenter [-mɑ̃te] verbe transitif obremeniti z doplačilom, zaračunati doplačilo

le contrôleur a supplémenté les voyageurs de première qui n'avaient qu'un billet de seconde kontrolor je od potnikov prvega razreda, ki so imeri vozovnice drugega razreda, zahteval doplačilo
supplémenter un billet izdati proti doplačilu dodatno vozovnico (za višji razred)
faire supplémenter son billet doplačati vozovnico

surcharger [süršarže] verbe transitif preobremeniti, preobtežiti; obremeniti z novimi davki; prekoračiti; zapisati nad, natiskati nad

surcharger sa mémoire preobremenjevati si spomin
nos baqages surcharqent la voiture naša prtljaga je pretežka za avto
être surchargé d'impôts, de travail, de soucis biti preohremenjen z davki, z delom, s skrbmi
se surcharger de besogne (figuré) preobremeniti se z delom, naložiti si preveč dela

surcouper [sürkupe] verbe transitif (kartanje) vzeti z višjim adutom

surculārius 3 (surculus)

1. k mladim drevesom (drevescem) sodeč = z mladimi drevesi (drevesci) zasajen: ager Varr.

2. véjen, na vej(ic)ah bivajoč: cicadae Plin.

surf tujka angl. m invar.

1. surf (ples)

2. šport deskanje, surfanje z jadralno desko

3. šport jadralna deska

surmener [-məne] verbe transitif preobremeniti, preobložiti z delom (des écoliers, des ouvriers učence, delavce)

se surmener prenaprezati se, garati, utrudljivo delati
il se surmène trop preveč gara, pretirava z delom

surrebut [sʌribʌ́t] neprehodni glagol
pravno (o obtožencu) petič odgovoriti tožitelju z odbijanjem obtožbe ali dokazov

surrejoin [sʌridžɔ́in] neprehodni glagol
pravno (o obtožencu) tretjič odgovoriti tožiteiju z odbijanjem obtožbe ali dokaznega gradiva