Franja

protestírati (-am) imperf., perf.

1. protestare, contestare, manifestare contro:
protestirati proti nasilju protestare contro la violenza
leta '68 so mladi po vsem svetu protestirali proti sistemu nel '68 i giovani di tutto il mondo contestarono il sistema
protestirati pri šefu fare le proprie rimostranze presso il capoufficio

2. jur. protestare:
protestirati menico protestare una cambiale

prothyra -ōrum, n (gr. πρόϑυρα) pri Grkih preddverje, preddvor, predvežje, veža (= rim. vestibulum), pri Rimljanih (= gr. διάϑυρα) ograja pred vrati: item πρόϑυρα graece dicuntur, quae sunt ante ianuas vestibula, nos autem appellamus prothyra, quae graece dicuntur διάϑυρα Vitr. — Sg. soobl. prothyrum -ī, n: item aliae res sunt similes, uti xystus, prothyrum, telamones et nonnulla alia eius modi Vitr.

prōtoprāxia -ae, acc. -ān, f (tuj. πρωτοπραξία) predpravica pri izterjevanju dolgov, prvenstvo pri dolžnih izterjavah: ego inveni a plerisque proconsulibus concessam eis protopraxian eamque pro lege valuisse Plin. iun.

prō-verbium -iī, n (verbum)

1. pregovor, rek, reklo, prislóvica: Varr., Q., Suet., Gell., Lact., veteri proverbio Ci. po starem pregovoru, in proverbium vēnit L. ali in consuetudinem proverbii vēnit Ci. = in proverbium cessit Plin. = in proverbium tractum est Front. prišlo (prešlo) je v pregovor, proverbio increbuit L. je postalo navaden pregovor, pogosto se rabi (je v rabi) kot pregovor, esse in proverbium Vulg., quod est Graecis in proverbio Ci. kar je pri Grkih pregovor, kar pri Grkih velja za pregovor, ut est in proverbio Ci., ut proverbium loquitur Amm. ali ait Ap. kakor pravi (veli) pregovor.

2. v širšem pomenu
a) (iz)rek: proverbia laudis Vulg. hval(il)ni reki.
b) prispodoba, prilika, uganka: Vulg.

prōvinciālis -e (prōvincia)

1. province se tičoč, provinco zadevajoč, províncijski, provinciálen, pokrajínski: hospitia, negotia, clientela Ci. v provincah, administratio Ci. upravljanje (uprava) province, scientia Ci. kako upravljati (voditi) provinco (province), abstinentia Ci. ali parsimonia T. nesebičnost, varčnost pri upravljanju province, aditūs ad me minime provinciales Ci. sploh ne (nikakor ne) tako, kot je v navadi pri namestnikih v provincah, Ruteni C. v provinci Galija bivajoči Ruteni, bellum T. v provinci; poseb. v nasprotju z Italicus: Cl. fr., sed modo non provincialis, sed Italicus ager est Col.; subst. prōvinciālēs -ium, m ljudje iz province, provinciálci: Ci.; v sg. prōvinciālis -is, m človek (mož) iz province, provinciálec: Plin. iun.

provocation [prɔvəkéišən] samostalnik
provokacija, izzivanje; ščuvanje, hujskanje, draženje

under provocation izzvan, nahujskan
at the slightest provocation, with little provocation pri najmanjšem povodu

proxime accessit [prɔ́ksimiæksésit]
latinsko (dobesedno) "je prišel zelo blizu"

he was proxime accessit bil je drugi (pri tekmah)

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!

pŕsi pecho m ; seno m

materine prsi seno m maternal
piti pri materinih prsih (o dojenčku) tomar el pecho
kurje prsi pechuga f de gallina (ali de pollo)
razgaljene prsi pecho desnudado
telečje prsi pecho de ternero

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

prudēnza f previdnost, opreznost; pamet:
agire con prudenza ravnati previdno
prudenza nel parlare previdnost pri govorjenju

Prüfung, die, (-, -en) preizkus, (Überprüfung) preverjanje, preskušnja, preskušanje, preizkušnja; testiranje; (Untersuchung) preiskava, pregled, kontrola; an Hochschulen usw.: izpit; finanziell: revizija, einer Bilanz: kontrola; Prüfung auf Eignung: preizkus (primernosti); eine Prüfung bestehen/ablegen opraviti izpit; eine Prüfung abnehmen izpraševati, izprašati (pri izpitu); bei einer Prüfung durchfallen pasti pri izpitu

prune¹ [pru:n] samostalnik
suha sliva; temno vijoličasta barva
sleng tepec

prunes and prisms pačenje pri govorjenju

psēphisma -atis, n (tuj. ψήφισμα)

1. ukrep, sklep preprostega ljudstva, ljudski sklep pri Grkih (= pri Rimljanih plebiscitum): Ci.

2. zahvala, zahvalnica, zahvalno pismo, poslano cesarju od kake grške občine: Plin. iun.

psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela

2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiaOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.

pteron -ī, n (gr. πτερόν) ptêron = stranski zid pri kakem poslopju: pteron vocavere circumitum Plin., supra pteron pyramis altitudinem inferiorem aequat Plin., aliae rursus extra murum labyrinthi aedificiorum moles; pteron appellant Plin.

pterygōma -atis, n (gr. πτερύγωμα) krilasti stik lesa pri strojih = krilu podoben del kakšne naprave: Vitr.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.