Franja

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

omeníti to mention, to make mention of; to refer to

mimogrede omeníti to mention in passing
samó omeníti barely to mention
ni nam treba (niti) omeníti we need scarcely mention (da... that...)
omenili smo že... mention has already been made of...
kot smo zgoraj omenili as mentioned above, as we have already said

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.

one² [wʌn] zaimek

1.
nekdo, kdo, kdorkoli

2.
eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little one malček, the picture is a realistic one slika je realistična)

3.
nedoločni zaimek (one knows ve se)

4.

Razno:

one who nekdo, ki
the one who tisti, ki
that one tisti
like one dead kot mrtvec
one so clever nekdo, ki je tako pameten
a sly one prebrisanec
a nasty one hud udarec
many a one veliko ljudi
that's a good one! dobro je!, ni slabo!
figurativno one in the eye nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominek
to land s.o. one pritisniti koga, udariti
the Holy One, One above bog
the evil one hudič, satan

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onkocerkiaza samostalnik
medicina (bolezen) ▸ Onchocerciasis, folyami vakság
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota, je bolezen, ki jo povzroča okužba z zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. ▸ Az Onchocerciasis, amely folyami vakság néven is ismert, az Onchocerca volvulus parazita féreg által okozott betegség.
Sopomenke: rečna slepota

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

opal moški spol (-a …) der Opal
prelivati se kot opal opalisieren

opazoválec observer

nepristranski opazoválec unbiased observer
belgijski poslanik je prisostvoval kot opazoválec politika the Belgian ambassador was there with a watching brief

oper|a [ó] ženski spol (-e …) die Oper, stavba: das Opernhaus, das Operntheater; (državna Staatsoper, pekinška Pekingoper, Verdijeva Verdi-Oper, Wagnerjeva Wagner-Oper)
skladatelj oper der Opernkomponist
vodnik po operah der Opernführer
kot opera opernhaft
hoditi v opero in die Oper gehen

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

operírati (-am) imperf., perf.

1. med. operare, sottoporre a intervento chirurgico:
urgentno operirati operare d'urgenza

2. voj. operare, condurre operazioni belliche

3. publ. operare, svolgere un'attività, agire:
operirati z denarjem, s številkami operare col denaro, coi numeri

4. pren. valersi, servirsi:
kot govornik operira s puhlimi frazami da (buon) retore si vale di frasi a effetto

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

ophiūsa -ae, f (ὀφιοῦσα)

1. bot.. ofiúza, neko čarovno zelišče na otoku Elefantina pri Etiopiji: Plin.

2. kot nom. propr. Ophiūsa -ae, f (Ὀφιοῦσα) Ofiúza
a) staro ime Cipra; od tod adj. Ophiūsius 3 ofiúški = cíprski: arva O.
b) mesto na Pontu: Plin.
c) ime nekaterih drugih otokov: Plin.

opic|a [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Affe
človeku podobna opica Menschenaffe
mala človeku podobna opica Kleiner Menschenaffe
velika človeku podobna opica Großer Menschenaffe
opica novega sveta Neuweltaffe
opica starega sveta Altweltaffe
širokonosa opica Breitnasenaffe, der Breitnase
kratkorepa opica Kurzschwanzaffe
ponočna opica Nachtaffe
svilenodlaka opica (gvereza) Seidenaffe
vitkostasa opica Schlankaffe
opica vlečkarka živalstvo, zoologija der Schweifaffe
figurativno plezati kot opica ein Klettermax sein
zgradba za opice das Affenhaus
| svoj. prid.: opičin

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).