Franja

pinné, e [pine] adjectif, botanique pernat

piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
a pioggia vse poprek, brez razlike:
misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek

piombare¹ v. intr. (pres. piombo)

1. planiti na

2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
piombare nella disperazione pasti v obup
gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča

piquant, e [pikɑ̃, t] adjectif bodeč, oster; dražljiv; pikanten: duhovit; masculin draž, pikantnost; botanique bodica, trn

piqué, e [pike] adjectif črviv, najeden od črvov; plesniv, kisel (vino) preslaninjen; figuré razdražen, jezen, pikiran, užaljen; sešit (knjiga); musique staccato; familier čudaški; prismojen

du veau piqué preslaninjena teletina
pas piqué des vers des hannetons (familier) ne od muh, ne kar tako

pisánje (-a) n

1. scrittura, lo scrivere; stesura; compilazione; dettato:
njegovo pisanje je izbrano in jasno il suo è un dettato elegante e chiaro
pisanje pripomb postillatura

2. scritti, scritto, testo

písati (píšem)

A) imperf. ➞ napisati

1. scrivere, stendere, redigere; vergare:
pisati po nareku scrivere sotto dettato
pisati hitro, nečitljivo scrivere velocemente, in modo illeggibile
pisati nalogo, prošnjo scrivere il compito, una domanda
pisati poročilo scrivere, stendere una relazione
pisati zapisnik stendere, redigere un verbale

2. (obvladati v pisavi) scrivere:
govori in piše tri jezike sa parlare e scrivere tre lingue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. piši me v uho, v rit (e) va', andate in malora!, vaffanculo
pejor. pisati po toskansko toscaneggiare
šalj. pisati akademsko incruscare
pisati pesmi poetare
pisati satire satireggiare
ekon. pisati v breme computare

B) písati se (píšem se) imperf. refl. chiamarsi (di cognome)

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!

pīstrīna -ae, f (pīstor) = pīstrīnum stavba, kjer se melje žito ter peče kruh in pecivo, mlin in obenem tudi pekarna: media est pistrina Luc. fr., pilum, quod eo far pisunt, a quo ubi id fit dictum pistrinum (L et S inter se saepe locum commutant), inde post in urbe Lucili pistrina et pistrix Varr., e siligine lautissimus panis pistrinarumque opera laudatissima Plin., pistrinum neutraliter dicitur; sed Lucilius XVI feminine extulit „media est pistrina“, ad tabernam referens, ut caupona dicitur Char.

più

A) avv.

1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj

2. mat. plus, in

B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov

C) m

1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi

3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pivotant, e [-vɔtɑ̃, t] adjectif vrtljiv

fauteuil masculin pivotant vrtljiv naslanjač
racine féminin pivotante glavna, srčna korenina

plācātus 3, adv. -ē, gl. plācō.

placé, e [plase] adjectif nameščen, postavljen, plasiran; masculin vsota, ki jo na dirkah prinese plasirani konj; sport plasiran, zavzemajočeno od prvih dveh ali treh mest

mal placé ne na mestu, deplasiran
être bien placé pour biti v dobrem položaju, na dobrem mestu za

placidus 3, adv. -ē (placēre)

1. „raven“, miren, umirjen, pomirjen, utešen, potešen, spokojen, tih, krotek, blag, mil, miroljuben, voljen (voljan), gladek, dobrodušen, prijazen (naspr. vehemens, violentus): Ter., Cu. idr., uxor, res Pl., hisce (sc. pugnis) placidum te hodie reddam Pl., tam placidum quam ovem reddo Ter., somnus Enn., homo, senatus, oratio, senectus Ci., reddere aliquem placidum Ci., urbs Ci., aevum, pectus Lucr., mors, nox, quies V., sermo L., ingenium S., lumen H., chori Pr., lector, frons, ars, urbs Quirini O., tenor, lapsus O., animus, Pluton, Sol Sen. ph., placidus ore T., dies Plin. iun., gradus Ph., Ap., vates, tenebrae Stat., sonus Gell., tubae Stat., iudex Val. Max., condicio Val. Max., aqua Pl., Pr., pontus Lucr., mare, aequor V., placidi straverunt aequora venti V. (enalaga), aqua Tib., aquae O., amnis O., Araxes Mel., placidior Rhenus T. ali amnis Plin. (naspr. violentior), litus Stat., aer Lucr., Zephyri O., regio Col., ver Sil., dies Ap., tigris H., animal Plin. krotka, genus Plin. krotek, leones Stat., mores (sc. equi) ex placido concitati (naspr. ex concitato mitissimi) Col., sunt (sc. glandes) aliquae silvestres, aliae placidiores, quae culta optinent Plin., arbores placidiores Plin. rodovitnejša, placidior civitas L., placidissima pax Ci., placide pultare Pl., placide ire Ter., placide atque sedate dolorem ferre Ci., collis placide acclivis L. nalahno navkrebrno se dvigajoč, placidissime respondit Aug., subst.: cum serenum placidumque est Gell. ko (kadar) je jasno in mirno vreme, ad placidiora deverti Amm. poseči po blažjih ukrepih.

2. prijazen, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: dii placidi, servate pios! V.

plācō -āre -āvī -ātum (v. causativum k placēre kakor sēdāre k sedēre; prim. placeō in plānus)

1. (z)ravna(va)ti, izravna(va)ti, (z)gladiti, (iz)gladiti (= (u)miriti): tumida aequora V., maria placata V.

2. metaf.
a) miriti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirj(ev)ati), (u)tolažiti, (u)tešiti, (po)tešiti (naspr. concitare, perturbare): deos Ci., Plutona tauris H., donis iram deorum Ci., invidiam H., ventos sanguine V., animos V., aliquem beneficiis Ci., canem Petr.; metaf.: escā ventrem H., sitim Mart.
b) spraviti koga s kom: p. aliquem rei publicae Ci., animo placari in aliquem N. spraviti se s kom, homo sibi ipse placatus Ci. sam seboj spravljen, mirnega srca. — Od tod adj. pt. pf. plācātus 3, adv. -ē

1. pomirjen, potolažen, spravljen: Eurydice V., placatiore eo et suā et regis spe invento L., quanto id maiore et placatiore animo decet vos facere in hac victoria L.; z dat.: exercitus duci placatior L.

2. metaf.
a) miren, umirjen, spokojen, tih, pohleven, krotek, blag, nežen, prijeten, mil, blagomil, miroljuben, dobrodušen, prijazen, hladnokrven, blažen: vita Ci., res placatae et minime turbulentae Ci., animi quietus et placatus status Ci., placatiore animo aliquid ferre Ci., placatissima quies Ci., omnia humana placate et moderate ferre Ci. ep.
b) prijazen, blag, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: Venus Pr.

Opomba: Sub vos placo (tmeza) = vobis supplico P. F.

plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione

plaignant, e [plɛnjɑ̃, t] masculin, féminin, juridique tožnik, -ica

plain, e [plɛ̃, ɛn] adjectif, vieilli raven; masculin najvišji nivo plimovanja

plaisant, e [plɛzɑ̃, t] adjectif zabaven, prijeten, kratkočasen, šegav; vesel, veder; smešen, komičen; masculin šaljivec; smešna stvar (stran)

un homme plaisant vesel človek
un plaisant homme smešen človek
mauvais plaisant masculin preobjesten, zloben šaljivec