Franja

unsworn [ʌnswɔ́:n] pridevnik
nezaprisežen (priča); s prisego preklican (zanikan)

untermotorisiert Auto: s prešibkim motorjem

unthrone [ʌnɵróun] prehodni glagol
vreči s prestola

unvarnished [ʌnvá:ništ] pridevnik
nelakiran; neprevlečen s firnežem
figurativno neolepšan; preprost; naraven

unvarnished truth neolepšana resnica
to tell the plain, unvarnished truth povedati čisto resnico

unvote [ʌnvóut] prehodni glagol
razveljaviti s kasnejšim glasovanjem

unworkable [ʌnwə́:kəbl] pridevnik
nesposoben za pogon, za obrat(ovanje); neizvedljiv, neizvršljiv (načrt); s katerim se težko dela; ki ga ni moč nadzirati (kontrolirati); ki se ne da izkoriščati (rudnik ipd.)

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

upbeat [ʌ́pbí:t]

1. samostalnik
predtakt; poudarjeni zlog

2. pridevnik
figurativno optimističen, zabaven, s srečnim koncem (knjiga, film itd.)

upepèliti upèpelīm, upepèljaviti -īm
1. upepeliti
2. s pepelom potresti, posuti

upepeljávati upepèljāvām
1. upepeljevati
2. s pepelom potresati, posipati

uperjáviti upèrjavīm (se) s perjem (se) pokriti, operiti (se)

upholster [ʌphóulstə] prehodni glagol
oblaziniti, tapecirati pohištvo; opremiti (sobo) s preprogami in zastori; dekorirati (sobo), urediti

to be well upholstered sleng biti lepo urejen

upravíčen -a -o
1. s pravom: biti upravičen do nagrade
imati pravo na nagradu
2. opravdan, osnovan: tvoja zahteva je -a

ùpret m s pepelom pokrita žerjavica

uprètati ùprećēm pokriti s pepelom: upretati vatru

uproot [ʌprú:t] prehodni glagol
izruvati (izpuliti) s korenino vred
figurativno iztrgati (from iz)
izkoreniniti, iztrebiti, uničiti

urémie [üremi] féminin zastrupljenje krvi s sečnino, uremija

urémique [-mik] adjectif zastrupljen s sečem, uremičen

urétra anatomija urethra, pl -s, urethrae

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …