legend [lédžənd] samostalnik
legenda; napotek za branje; napis, moto (na kovancu, medalji)
sleng volilna parola
zgodovina zbirka življenjepisov svetnikov
Zadetki iskanja
- lègēnda ž (lat. legenda) legenda, svetniška zgodba, čudežna pripoved, napotek za branje
- leggio m (pl. -ii)
1. čitalnik
2. pult, stojalo za note - leg-guard [légga:d] samostalnik
šport ščitnik za nogo - leghorn [legɔ́:n] samostalnik
vrsta kokoši; slama za klobuke, slamnik
Leghorn Livorno mesto v Italiji - lēgis-perītus -ī, m (ixpt., a bolje pisano ločeno) strokovnjak za pravo, pravnik, pravoznanec: Vulg.
- legitimar za zakonito proglasiti, pozakoniti (otroka); upravičiti, da(ja)ti pravico
legitimarse legitimirati se - lēgō -āre -āvī -ātum (lex)
I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —
II. occ.
1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.
2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.
1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.
2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.
Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos. - leg-room [légrum] samostalnik
prostor za noge (v avtu) - lēgulēius -ī, m (lēx) odvetnik, ki se zelo natančno drži črke zakona in s tem privija svojega nasprotnika, pravdač, „pravdaš“, „zakonjak“ = strokovnjak za pravne posebnosti in podrobnosti Ci. (De orat. 1, 236), Q.
- légumier, ère [-mje, ɛr] adjectif sočiven, zelenjaven; masculin skleda za zelenjavo
- legumiēra f skleda za stročje
- Lehrbefähigung, die, pravica/sposobnost za poučevanje
- Lehrberechtigung, die, dovoljenje za poučevanje
- Lehrbogen, der, Baukunst, Architektur šablona za loke/oboke
- Lehre2, die, (-, -n) Technik vzorec, šablona; kaliber; merilo, naprava za merjenje dolžine
- Lehrerausbildung, die, učiteljska izobrazba; izobraževanje za učitelja
- Lehrerausgabe, die, izdaja za učitelje/profesorje
- Leichenpaß, Leichenpass, der, dovolilnica za prevoz mrliča, mrliška prehodnica
- leidlich sprejemljiv, znosen; Adverb za silo