Franja

properō -āre -āvī -ātum (properus)

1. trans. hitro narediti (storiti, izvršiti), pospešiti (pospeševati), podvizati, spodbuditi: Pl., Acc. ap. Non., Pr., Tib., Plin. iun., Gell. idr., fulmina V. hitro kovati, iter S., T., accusationem, caedem T., praematura cum exitio T., voluntariam mortem T., properat per vulnera mortem V., multa forent quae mox caelo properanda sereno, maturare datur V. mnoge stvari, ki bi jih bilo treba pospešiti, se mirno odvijajo, properare arma viro V. hitro prinesti, igni semina V. hitro omehčati, pecuniam heredi H. hiteti spravljati denar za dediča, opus, studium H. vneto (marljivo) se ukvarjati z delom (študijem), marljivo (pridno, vneto) delati (študirati), naves properatae, tela properata T.

2. intr. (po)hiteti, podvizati se, hitro se napotiti kam; abs.: Pl., Ter., C. idr., ex nuntiis cunctabundus aut properans T., assequor omnia, si propero, si cunctor, amitto Ci., properantes arma capiunt S., negotii gratia properare S., aqua properans H., properato opus est Ci. treba je hiteti, lanificium, in quo properant omnium mulierum pensa Plin. pri kateri vse ženske hitijo, da bi opravile (izgotovile) odmerjeno jim nalogo; s praep.: in patriam Ci., in Galliam S., in Italiam C., in fata (v smrt) Lucan., ad aliquem, ad praedam C., ad bellum civile Cu., ad gaudia H., ad epistulas Ci. podvizati se (pre)brati pisma; brez praep.: domum Pl., H., Romam Ci.; z adv.: alio (sc. v opisovanju) S.; s sup.: ultro licentiam in vos auctum atque adiutum properatis S. fr.; z inf.: Pl., Ter. idr., domum pervenire C., properavit rem deducere in iudicium Ci., divitiis abuti per turpidinem properabant S.; z NCI pass.: Amm. idr., iungi hospitio properat V., mala decerpi properantia Plin. ki hočejo biti hitro ((ta)koj) utrgana; z ACI: se quisque hostem ferire properabat S., quem regia coniux adiungi generum miro properabat amore V.; s finalnim stavkom: hunc ut sequerer, properavi Ci., properare Varro, ut cum legionibus quam primum Gadis contenderet C. — Od tod adv.
a) pt. pr. properanter hitro, naglo(ma): Lucr., Sil., Amm. idr., codicillos properanter accepit T., properantius pergere, reddere S., diem properantius ire iussit O., properantissime Cod. Th.
b) abl. n. pt. pf. properātō pospešeno, hitro, naglo(ma): properato ad mortem agitur T.

pro-pitius 3 (petere, prim. gr. προπετής naklonjen) naklonjen, milostljiv, dobrotljiv, prijazen, ugoden (večinoma o božanstvih; naspr. iratus): Ca., Acc. ap. Non., Pl., Ter., Plin. iun., Sen. tr. idr., deos mihi velim propitios Ci., uti (sc. Romulus) volens propitius suam sospitet progeniem L., propitiā voluntate esse N., di tibi propitii sunt Pl. = ti si pameten, satin' illi dii propitii sunt? Ter. = a je pri zdravi (pameti)?; metaf. o stvareh: aures Sen. rh., animalium voluptas Ap., Oceanus Fl.

propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
à propos de gledé
à ce propos v tej zvezi
à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
de propos délibéré namerno, namenoma
hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
changer de propos spremeniti témo (pogovora)
juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
propos pluriel malveillants obrekovanje
à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem

propter-eā, adv. (ixpt.; eā je adv. abl. kakor pri inter-eā, post-eā, praeter-eā) zaradi tega, zato, zatorej, zatégadélj: Enn. in Ci. ep., Ter., Suet. idr., sapiens est mundus et propterea deus Ci.; pogosto s kavzalnim stavkom: propterea, quod Ter., C., Lucr., adsunt propterea, quod officium sequuntur Ci., propterea, quia Pl., Lucr., quiā … possumus, propterea … habemus Ci., propterea quoniam Lucr., Gell.; s finalnim stavkom: Ter., Lucr. idr., haec propterea dixi, ut mihi ignosceret Ci.

prorata [prɔrata] masculin, invariable proporcionalen, sorazmeren del

au prorata de v sorazmerju do, sorazmerno z
la participation aux bénéfices est fixée au prorata des salaires udeležba pri dobičku je določena v sorazmerju s plačami

prō-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prō in rumpere)

1. intr. prodreti (prodirati), udreti (jo) kam, bruhniti, planiti kam, v koga, iz česa, bukniti, zagnati (zaganjati) se, (z)drveti, zadreviti (se), pognati (poganjati) se: Hirt., T., Col., Sil., Sen. tr. idr., per medios audacissime C., (sc. Pallas) medius densos prorumpit in hostes V., prorumpit Tiberinus in mare V. d(e)re; metaf.: illa pestis prorumpet, qua poterit Ci. bo buknila, bo bruhnila na dan, vis morbi in imum intestinum prorupit N. je udarila na … , nisi in hac causa, qui vester animus sit, ostendetis, eo prorumpere (tako daleč zaide) hominum cupiditatem et scelus et audaciam Ci., lacrimae prorumpunt Plin. iun. se ud(e)rejo, se ulijejo, incendium aedibus proruperat T. ogenj je nastal pri hiši, ogenj je izbruhnil na hiši, nihil prorupit (nič se ni pojavilo), quo coniuratio intelligeretur T., prorumpere in bellum Iust. pognati se (spustiti se, podati se) v vojno, in necem militum, in scelera T. podati se v kaj, ad minas T. preteč bruhniti, ad quod victo silentio prorupit reus T. je bruhnil, izpregovoril; v istem pomenu tudi: prorumpere in vocem Ap. ali in verba Lamp.

2. trans. (iz)bruhniti, (iz)bruhati: (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V.; med. prodreti (prodirati): Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., proruptus corpore sudor V., unde it mare proruptum V. od koder se morje prodirajoče vali; refl. se prorumpere planiti, pognati se, (pri)dreti: sese in fugam Gell.

prōsecūtor -ōris, m (prōsequī) spremljevalec

1. pri prevozu
a) ljudi = birič, sodni uradnik, sodni sluga, ki spremlja kaznjenca, prosekútor: Dig.
b) stvari = spremstvo, zaščita: auri Cod. I., Cod. Th., frumentorum Cass., publicarum functionum (dajatev, davkov, davščin) Cod. I., per electos prosecutores ad castella idonea confere Veg.

2. kot navadno spremstvo: caterva prosecutorum Sid.

prō-sequor -sequī -secūtus sum (prō in sequī)

I.

1. komu slediti, za kom dreviti se, koga poditi, goniti, gnati, preganjati: fugientes longius C., ad repellendum et prosequendum hostem procurrebant C., prosequi aliquem lapidibus Petr.; pren.: fortuna Euphranorem prosequebatur Auct. b. Alx.

2. (po)spremiti (spremljati), sprevajati, poseb. iz spoštovanja ali vljudnosti: Pl., Cu., H., Sen. ph., Gell. idr., quem discedentem universa civitas prosecuta est N., prosequi reginam in freta O., aliquem usque ad agri fines Ci., aliquem officii causā L., legiones ad prosequendos commilitones processerant L., eum milites electi sunt prosecuti C., longe prosequitur euntem V., prosequi exsequias Ci. iti za pogrebom, udeležiti se pogreba, defunctum questu T. ali samo defunctum Petr. mrtveca (umrlega) spremljati (pospremiti) (s tarnanjem, tarnaje), ventus prosequitur euntīs V.; pren.: eos (sc. mortuos) … desiderium prosequitur amicorum Ci., nec delictum venia prosequebatur T. prestopku ni sledilo odpuščanje, Chattos saltus Hercynius prosequitur simul atque deponit T. Hercinski (Herkinski) gozd se razteza ob hatskem ozemlju in se tudi končuje z njim.

3. metaf. koga (po)spremiti (spremljati) s čim (pri odhodu), da(ja)ti komu kaj za na pot, obdariti (obdarovati, obdarjati), (po)častiti koga s čim, podariti (podarjati), nakloniti (naklanjati), pokloniti (poklanjati), izkaz(ov)ati komu kaj, besede (za)kričati za kom, (za)klicati komu: legatos et excipere et prosequi cum donis L., proficiscentem magnis donis L., aliquem veniā V. odpustiti komu, aliquem beneficiis Ci., Cu. izkazovati, aliquem misericordia Ci., virtutem alicuius gratā memoriā Ci., aliquem testimonio Plin. iun., aliquem legato (volilo) Suet., linquentem terram eam votis, ominibus lacrimisque Ci. odhajajočega iz te dežele v solzah pospremiti s prijaznimi voščili, aliquem verbis honorificis Ci. s častnimi besedami ogovoriti (nagovoriti) koga, liberaliter eos oratione C. prijazno jim prigovarjati, prijazno jih nagovarjati, aliquem laudibus L. hvaliti koga, hvalo peti komu, povzdigovati koga, aliquem verbis vehementioribus Ci. klicati komu (za kom) … besede, aliquem contumeliosis vocibus C. kričati za kom sramotilne besede, pospremiti koga z zmerljivkami (psovkami), egredientem verbis Ci. odhajajočemu želeti „srečno pot“ (iron. = „vrag te nesi!“, „vrag te pocitraj!“), sic prosecutus Ph. tako za njim kličoč, te besede za njim govoreč; (o stvareh): illius mortis opportunitatem benevolentiā potius quam misericordiā Ci., lacrimis non minus quam laudibus debitis tam memorabilem mortem L., cum laude … facta atque famam nominis T., non admiratione istā, sed memoriā Val. Max. —

II. (v govoru) nadaljevati, nadalje razlagati, svoje misli razkri(va)ti glede česa, pripovedovati, opis(ov)ati: Corn., Q., Plin. iun., Sen. ph. idr., prosequitur pavitans et fatur V., quod non longius prosequar Ci., quid pascua versu prosequar? V.

prosojnica samostalnik
1. (prosojni list) ▸ fólia [átlátszó]Za domačo rabo bo tudi splošni optični bralnik z dodatkom za branje prosojnic zadostoval. ▸ Otthoni használatra akár egy általános, fólialeolvasóval ellátott szkenner is elegendő lehet.
S pomočjo prosojnice in grafoskopa prikažem učencem različna besedila. ▸ Fólia és írásvetítő segítségével a tanulóknak különböző szövegeket mutatok be.

2. (del računalniške predstavitve) ▸ diaPri predstavitvi lahko uporabite računalniške prosojnice v formatu PowerPoint. ▸ A bemutató során használhattok PowerPoint formátumú számítógépes diákat.

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

prostitúcija (-e) f prostituzione, meretricio:
ukvarjati se s prostitucijo esercitare la prostituzione
posredovanje pri prostituciji, kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji favoreggiamento della prostituzione

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

prostovóljno voluntarily; of one's own accord (ali will, free will)

prostovóljno je prišel he came of his own accord (ali will, free will)
prostovóljno se (pri)javiti za to volunteer one's services for
prostovóljno se predati to make a voluntary surrender

prostypa -ōrum, n (gr. πρόστυπα) básreliéf, ploski relief, ploskorezba, ploskorez, nizki pridvig, delo nizkega pridviga (naspr. ectypa), relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve: Butadis inventum est rubricam addere aut ex rubra creta fingere, primusque personas tegularum extremis imbricibus imposuit, quae inter initia prostypa vocavit; postea idem ectypa fecit Plin.

prôšnja (ustna) request, asking, arhaično instance; (ponižna) entreaty, supplication, appeal; (vljudna) solicitation; (nadlegovanje) importunity, badgering, pestering; (pismena) written application, petition, memorandum, arhaično memorial; demand; suit; (za oproščenje) apology

na prôšnjo at the request
na mojo prôšnjo at my request (ali arhaično instance)
na lastno prôšnjo at one's own request
nujna prôšnja urgent request
na splošno prôšnjo by public request
prôšnja za pomoč an appeal for help
prôšnja za pomilostitev plea for clemency
imam neko prôšnjo do vas I have a request to make of you, I have a favour to ask of you
napraviti prôšnjo na koga to petition someone
sestaviti prôšnjo to draw up a petition
odbiti, (zavrniti) prôšnjo to refuse (to reject) a request (oziroma an application)
prôšnje se sprejemajo do 31. 12. applications should be received not later than 31 December
ugoditi prôšnji to grant a request, to comply with someone's request
vložiti prôšnjo to file a petition, to lodge an application, to put in an application; to submit a memo (pri to)

protection [prɔtɛksjɔ̃] féminin varstvo, zaščita; podpora, pomoč; protekcija; carinska zaščita; pokroviteljstvo, okrilje; militaire kritje, zaščita pred ognjem

sous la protection pod zaščito, pod pokroviteljstvom
protection contre les accidents zaščita pred nezgodami
protection (anti)aérienne, civile protiletalska, civilna zaščita
protection des animaux varstvo živali
protection de brevets zaščita patentov
protection contre les chars protitankovska zaščita
protection de l'enfance otroško varstvo
protection contre l'incendie, la foudre, les intempéries zaščita pred požarom, pred strelo, pred vremenskimi neprilikami
protection de la maternité zaščita mater
protection des minorités zaščita manjšin
protection des monuments, de la nature zaščita spomenikov, narave
protection contre les radiations, le rayonnement zaščita proti sevanju, žarčenju
protection contre la rouille, contre les accidents du travail zaščita proti rji, proti nezgodam pri delu
protection routière ukrepi za varnost na cestah
système masculin de protection zaščitni carinski sistem
sourire masculin, ton masculin de protection pokroviteljski nasmešek, ton
vêtement masculin de protection zaščitna obleka
obtenir une place par protection dobiti (službeno) mesto po protekciji
se placer sous la protection de quelqu'un iskati zaščito pri kom
prendre quelqu'un sous, en sa protection vzeti koga v zaščito

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.

prōtēlum -ī, n (iz *prō-tenslom ali *tendslom, kar izhaja iz indoev. kor. *ten-s- vleči, ki je razširjen iz *ten-, prim. teneō, tendō)

1. vlečna (potezna) vrv pri plugu, v katerega je vpreženo več volov drug za drugim: protelo ducere aratrum Ca. ap. Non., protelo ducere aliquem Luc. fr.; meton. vprega volov: boum Plin., protelis binis ternisque arant Plin.

2. nepretrgana vrsta, nepretrgano nadaljevanje (napredovanje): undique protelo plagarum continuato Lucr., quasi protelo stimulatur fulgere fulgur Lucr. „kakor ob potezni vrvi“ = brez presledka, brez premora, neprenehoma, nepretrgoma.

protest¹ [próutest] samostalnik
protest, ugovor; pismen ugovor, slovesna izjava
ekonomija sodno potrdilo, da menica ni v roku plačana
pravno sodna izjava, da je zahteva za plačilo odbita

to enter (ali lodge) a protest protestirati (with pri, against proti)
under protest z ugovorom, proti svoji volji
to make a protest protestirati, ugovarjati
navtika captain's (ali master's, sea, ship's, extended) protest; ali protest noting pomorski protest, dokazilo o pomorski nezgodi

protést protest; remonstration; (redko) protestation

kot v protést proti as a (ali in) protest against
protésti niso nič zalegli protests were in vain
vložiti oster protést to file a strong protest
vložiti protést proti... to lodge (to make, to enter) a protest against...
vložiti protést pri Združenih Narodih to file a protest with the United Nations