Franja

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

iungō -ere, iūnxī, iūnctum (gr. ζυγ-, prim. ζεύγνυμι = iungo, ζυγόν jarem, ζευκτός = iunctus, lat. iugum, iumentum [iz *iugmentum], iugerum, iugulum, iūxtā [iz *iūgistā], iūxtim, con-iu(n)x, sl. igo)

I.

1. jarmiti, vpreči (vpregati), objarmiti, ujarmiti: iunge iuvencos V., iuncti boves O., T., iuncta iuga bina O. dve volovski vpregi, iuncta iuga Cat., iunge pares et coge gradum conferre iuvencos V.; o konjih: Lucr., Erichthonius primus ausus est quattuor iungere equos V., i. equos ad currum Plin.; z dat.: curru equos V. v voz vpreči; od tod iuncta iumenta N. ali samo iuncta Plin. iun. dvovprega, vprežni par, vprežna dvojad, iunctos equos conscendere V. vprežni voz; o drugih živalih: iunctae columbae O. ali iuncti leones V. golobja vprega, levja vprega, camelos ad currum ali canes quaternos ad currum i. Lamp., sibi et leones et tigres Lamp., iuncti cycni O.; toda: vulpes iungere, lisice vpreči; preg. o čem nemogočem; occ.
a) (voz) napreči (naprezati): iuncta vehicula mille capiuntur L., reda equis iuncta Ci., currus albis equis iunctus L.
b) most na kobilah (= opornikih) narediti (izdelovati), na polah mostiti: fluvium ponte iungere Cu., L. pole (kobile, opornike) položiti (polagati) preko reke; tudi: pontem iungere V., T. most na kobilah izdelovati.

2. metaf. (o ljubezni in zakonu) (z)vezati, združiti (združevati), poročiti (poročati): feminam secum matrimonio (in matrimonio Cu.) L., Deïopeiam conubio iungam (sc. tibi) V., torus iunxit te mihi O.; refl.: cui se dignetur iungere Dido V.; med.: amanti iungi O., cum impari iungi L., columbae in amore iunctae Pr.; metaf. (prim. maritare) iuncta ulmus O. s trto poročen, iuncti amores Tib. —

II.

1. zavez(ov)ati, spojiti (spajati), združiti (združevati); s konkr. obj.: tigna bina inter se iungit C., naves carris iunctis devehere C., membra O., mortua corpora vivis V., res inter se Ci., uniones inter se Sen. ph. Pomni: oscula iungere O. poljubiti (poljubljati), pes cum pede iunctus O. noga pri nogi, dextrae dextram (dextras) V. roki si poda(ja)ti, cursum equis iungere L. v teku se ujemati s konji (sl.: konje dohajati v teku), libellum epistulae Plin. iun. pridati, equum equo C. konja za konjem priganjati, crescendo iungi O. skupaj (z)rasti, iungi humero, lateri alicuius O. pridružiti se komu, fossas saltu iungere Stat. skočiti čez … , gradūs Sil. skupaj (hod)iti. Kot voj. t. t.: copias (arma) alicui iungere L. združiti (strniti) se s kom, si Hasdrubal Hannibali iunctus esset L. ko bi se bil združil z … , sibi exercitum iungere Vell.; pesn.: tibi iungere castra paro V. hočem se združiti s teboj, alicuius castris sua iungere Vell., Tarchon iungit opes V.; o krajih = mejiti na kaj, biti blizu česa: Iano loca iuncta O., iuncta aquilonibus arctos O., Italia Dalmatis iuncta Vell., hortulus, qui Academiae iunctus fuit Ap., fundos iungere Petr. pokupiti = longos fines agrorum Lucan.; časovno: združiti (združevati), zvrstiti, razvrstiti (razvrščati): noctem diei plerumque iungere Val. Max., diei noctem pervigilem Iust., somnum morti Petr., consularem praetextam praetoriae Vell., consilio belli bellum Vell., iunge puer cyathos Stat., laborem Plin. iun. ne prekiniti; occ.
a) (v ljubezni) (z)družiti: corpus i. in abs. iungere O., Lucr. telesno se (z)družiti, spojiti (spajati) se.
b) zapreti: iunctae fenestrae H.
c) (rane) zdraveč zapreti (zapirati), skleniti (sklepati), zdraviti: vulnera Stat., orae iunctae Cels.; z abstr. obj.: ut cum illo commodo dolor animi iungeretur Ci., cum hominibus nostris consuetudines, amicitias, res rationesque iungebat Ci., so mu bila skupna, iuncta cum viribus ars O.; z abl.: est vis probitate iungenda Ci., improbitas scelere iuncta Ci., insania iuncta stultitiā Ci.; z dat.: priori posterius, posteriori superius non iungitur Ci., indignatio iuncta conquestioni Ci.

2. metaf. (v prijateljstvu ali sorodstvu) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), skleniti (sklepati): sanguine iunctus O. soroden po krvi, puer puero amicitiā iunctus O., qui et sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci., qui se tecum omni scelere iunxerunt Ci., haec res et iungit, iunctos et servat amicos H., Rosianum artissimo vinculo tua in me beneficia iunxerunt Plin. iun., ab usu modico tibi iunctus O.; politično: povezati se, z(a)vezo skleniti s kom; med. in refl.: foedere iungi alicui L., se alicui iungere Eutr., se contra Romanos Tuscis Samnitibusque i. Eutr.

3. (s prolept. obj.) skleniti (sklepati), ustanoviti (ustanavljati): Latinum pacem cum Aeneā, deinde affinitatem iunxisse L., per hos iuncta societas L., foedera iungere O., L., amicitiam cum aliquo iungere Ci.

4. zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati), (z)vezati: iuncta verba Ci., iungitur (verbum) ex corrupto et integro, ut malevolus Q., verba in exitu iungantur Q. — Od tod adj. pt. pf. iūnctus 3

1. zvezan, spojen, združen; v zvezi z inter se: corpora inter se iuncta Ci.; s cum: natura cum alio iuncta Ci., iunctior cum exitu Ci.; z abl.: improbitas scelere iuncta Ci.; z dat.: aër mari iunctus Ci., ponto iunctior O. bliže morja, equis rheda Ci., indignatio conquestioni Ci., sapientiam iunctam habere eloquentiae Ci.

2. metaf. sprijaznjen, povezan s kom, zvezan, zaupen, iskren: frater tibi iunctus amore O., iunctissimus comes O., iunctissima pectora O., his qui erant philosopho Tauro iunctiores Gell.; subst. iunctissimi T. najbližji sorodniki.

3. kot ret. t. t.: lepo povezan (sestavljen): oratio Ci.

iūrgō (stlat. iūrigō: Pl.) -āre -āvī (iz *iūrigus in to iz *iūsagos, iūrgus „pravdajoč se“, „prepirajoč se“, iz iūre agere Varr.)

1. pravdati se (pred sodiščem): apud aediles adversus lenones iurgare Iust., in proprio foro i. Cod. Th.

2. metaf.
a) pričkati se, prepirati se: ne iurgares, quod epistula nulla veniret H., iurgare cum aliquo Ter., iurgare coepit dicens Varr. fr., iurgare lex putat inter se vicinos, non litigare Ci., sed aliud iurgandi succensendique tempus erit L., liberius i. Suet.; z notranjim obj.: haec iurgans L. tako se prepirajoč.
b) ošte(va)ti, (o)zmerjati: Aus., iure Trausius istis iurgatur verbis H. — Soobl. iūrgor -ārī -ātus sum: Prisc., omni contentione laterum iurgari Amm., iurgari contra aliquem Vulg.

iūrō -āre -āvī -ātum (iūs 2) prisego narediti, opraviti (opravljati), priseči (prisegati), rotiti se, zaklinjati se

I. intr.: per (na) flumina infera O., per deos S., per quidquid deorum L., per superi regis regnum Pl., per patrem O., per infernam paludem, per Stygiam paludem sanctissime Lact., per genus infelix generisque parentem, per patris ossa tui O., o Iuppiter, numquid iuravi per te falso? Arn., i. ad aliquem Cat. pred kom, i. pro aliquo L. namesto koga, i. liquido Ter. z mirno vestjo, qui si iuraret, crederet nemo Ci., ex animi mei (nostri) sententiā i. Ci.; z in z acc. priseči na (z acc.): L., T., Sen. ph. idr., Petreius princeps in haec verba iurat C. na te (narekovane) prisežne besede; pren.: in verba magistri H. = slepo držati se učiteljevih besed; tudi: in certa verba Ci., in eadem verba L., in nomen principis Suet. priseči vladarju pokorščino in zvestobo, in ducis nomen Iust., in suum (imperatoris) nomen Suet., in tutorum (Poenorum) obsequia Iust., iurare in legem per vim latam noluit Ci., in acta principis T., Suet., in foedus L., omnis exercitus in se quisque iurat L. vsak mož zase (sicer je en mož opravljal prisego za vse); iurare alicui priseči (prisegati) komu zvestobo: scis tibi ubique iurari, cum ipse iuraveris omnibus Plin. iun., mihi scis te mihi certe, non socios iurasse tuos Val. Fl.; pesn.: in me iurarunt O. zarotili so se zoper mene, in facinus iurasse putes O. da so se zarotili za izvršitev zločina. —

II. trans. in sicer

1. z notranjim obj.: ius iurandum iurare Ci., falsum iurare Ci., O. krivo priseči, dictata sacramenta deis Sil., in verba alicuius sacramentum Petr., ius iurandum a Q. Nucio conceptum dicitur, quod in arrogando iuraretur Gell.; z dat.: haec iuravit amanti O., cineri iuret patrio Laurentia bella Sil.; z ACI: iurat se eum non deserturum C., Regulus iuravit se rediturum Ci., animum iurarem esse divinum Ci., nisi victores se redituros ex hac pugnā iurant L., iurarem per Iovem deosque penates me ea sentire, quae dicerem Ci., iura te nociturum non esse homini de hac re nemini Pl., qui sine hac iurabat se unum numquam victurum diem Ter., abituros se Italiā iuraverunt Val. Max., ossa tibi iuro per matris … me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., me quoque consimili impositum torquerier igni iurabo et bis sex integer esse dies Pr.

2. z zunanjim obj.: morbum iurare Ci. priseči na bolezen, calumniam iurare Cael. in Ci. ep. ali calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se ne toži s hudobnim namenom. Tako tudi gr. ϑεοὺς ὀμνύναι: Stygias undas, deos, numina O. ali terram, mare, sidera V. ali signa Tert. koga za pričo prisege (po)klicati, (za)priseči ((za)prisegati) na koga (kaj); pass.: dis iuranda palus O. na katero morajo priseči, iurata numina O. na katera se je priseglo, arae iurandae per tuum nomen H., iuratur Honorius absens Cl. prisega se na odsotnega Honorija, tunc deus captivis etiam iurabere Thebis Stat., regi deorum iurari dignata palus Sil. — Od tod pt. pf. iūrātus 3, redko pass.: quod iuratum est, id servandum est Ci.; nav. med. po prisegi = (za)prisežen, v prisego vzet, prisegi zavezan: iuratorum iudicum sententiis damnari Ci.; dep. iūror -ārī -ātus sum (iūs 2) = iūrō -āre; v rabi sta bila le pf. in pt. pf.: quod fui iuratus feci Pl., quid iuratus sit Ci., ex lege, in quam iurati sitis Ci. po zakonu, za katerega ste prisegli, da se ga boste držali, Regulus iuratus missus est ad senatum Ci., iurato mihi crede Ci. na mojo prisego, iuratus se eum suā manu interempturum L., qui mihi iuratus est se hodie argentum dare Pl., negavit an me existimasti haec iniuratum in iudicio non esse dicturum, quae iuratus in maxima contione dixissem Ci., iudices, qui ex lege iurati iudicatis Ci., eligi a magistratibus iuratis T., at eum vos iurati capite damnastis? Corn.; superl.: iuratissimi auctores Plin. najzanesljivejši; subst. porotnik: non hoc idem irratum dicere audistis Ci. — Adv. abl. iūrātō s (pod) prisego: qui iurato promisit iudicis sisti, non videtur peierasse Paul.

iuventa -ae, f (iuvenis)

1. mladeniška (mladostna) doba, mladost. Pravzaprav le pesn. nam. okornih besed iuventūs in iuventās; zato je ne najdemo pri N., C., Ci., S., pogosto pa pri O. in V. in po njiju pri ret. zgodovinopiscih L. in T.: iuventae robur O., L., se ita gerere a iuventa L. od mladih nog, rure iuventam agere L., flos iuventae L., iuventas prima V., Plin., perpetua V., valens Cat., florens H., habilis, modesta T., senilis Plin. modra, in primā iuventā Pr., primā suā iuventā Plin., citra iuventam O., intra iuventam T. v cvetu mladosti, si vigor iuventae inest L., enervam et frigidam iuventam egisse Val. Max., tutā et inturbidā iuventā frui T., qui nostram ad iuventam duraverunt T., donec minor filius libricum iuventae exiret T., spatium iuventae transit O., quid in senectute felicius, quam quod dulcissimum est in iuventa? Plin. iun., neque iuventam armis civilibus aut domesticis discordiis imbutam (esse) T., in matris aspectu coalescit infantia, pueritia consurgit, iuventa surrepit Q.; o živalih: iuventa eorum (elephantorum) a sexagesimo (anno) incipit Plin.; o drevesih: nigrae (populo) in iuventā circinatae rotunditatis sunt (folia) Plin.

2. pooseb. Juvénta (Juvéntas), boginja mladosti: arae Hecates et Iuventae O.

3. meton.
a) mladi možje, mladež: imbellis, docilis H., delecta Sil., moderator vagae iuventae Mart.
b) mladeniška (mladostna) moč: anguis nitidus iuventā V., procerus iuventā T., virtus et iuventa L., decorus iuventā T., tuā iuventā, tuo robore invaluit Plin. iun.
c) brčice, puh, mah: ora primā signans intonā iuventā V.

íver (-i) f

1. (drobec) scheggia, frammento

2. (majhna količina) briciolo

3. knjiž. (misel, izrek) breve motto; apoftegma; bibl.
iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vede la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vede la trave nel proprio

4. zool. pleuronettide (Pleuronectes flesus)

ivraie [ivrɛ] féminin, botanique ljuljka, plevel

ne recueillir que de l'ivraie (figuré) žeti le črno nehvaležnost
séparer le bon grain de l'ivraie ločiti zrnje od plevela, dobro od slabega

íz de; por

iz Pariza de París
iz časopisa del periódico
iz dobrega vira de buena fuente
iz tega razloga por esta razón
iz ljubezni do por amor a
iz kamna de piedra
iz strahu de miedo
iz usmiljenja por lástima
iz izkušnje por experiencia
preveden iz francoščine traducido del francés
ves iz sebe od jeze fuera de sí de rabia
piti iz kozarca beber en un vaso
priti iz mode pasar de moda
iti iz hiše salir de casa
kaj bo iz nje? ¿qué va a ser de ella?
iz njega ne bo nikoli nič nunca llegará a ser algo

ȉzašto prisl.: Ilija ne upita za brata, ni za drugu snahu, niti izašto Ilija ni vprašal za brata in ne za drugo snaho, sploh za nič; taj dečak hoće u glumce, dođoh da ga vidim, pa ako je izašto da mi ga date če je sploh za kaj, mi ga dajte

izbér choice

na izbér to choose from
ne imeti na izbér to have no choice
nikakršna izbér (samo ena stvar na izbér) Hobson's choice
nimaš izbéri it's Hobson's choice for you

izbir|a¹ ženski spol (-e …) die Wahl, die Auswahl, -wahl, -auswahl (besede Wortwahl, imena Namenswahl, poklica Berufswahl, teme Themenwahl, partnerja Partnerwahl, zdravnika Arztwahl, prosta freie Arztwahl)
svobodna izbira freie Wahl, die Wahlfreiheit, česa: die -freiheit
(poklica Berufsfreiheit)
izbira sredstev die Wahl der Mittel
možnost izbire die Wahlmöglichkeit; die Auswahlmöglichkeit
ne imeti izbire keine Wahl haben
biti na izbiro zur Wahl/Auswahl stehen
dati na izbiro zur Wahl stellen
imeti na izbiro (jemandem) [freistehen] frei stehen (X ima … es steht X frei …)
po izbiri nach Wahl, wahlweise
po lastni izbiri nach eigener Wahl, selbstgewählt, knjiga: seiner Wahl, nach eigener Wahl
pravo zagovornik po lastni izbiri der Wahlverteidiger
postaviti/biti pred izbiro vor die Wahl stellen/vor der Wahl stehen

izbíra choice; act of choosing; selection; (od dveh stvari) option, alternative

po izbíri, na izbíro at choice
težavna izbíra dilemma
na izbíro dan optional, facultative
nikakršna izbíra Hobson's choice; (blaga, trgovina) assortment, line; collection; (zaloga) stock
brez izbíre indiscriminately, promiscuously
izbíra poklica the choice of a career
po lastni izbíri of one's own choosing
velika izbíra po nizkih cenah a large assortment at low prices
lepa izbíra svilenega blaga a fine collection of silks
nimam druge izbíre, kot da plačam I have no option but to pay
imeti na izbíro to be able to pick and choose
ne imeti izbíre to have no choice
druge izbíre nimate you have no option
poslali vam bomo izbíro vzorcev we will send you a choice of samples
prepustiti komu izbíro to leave to someone's option (ali choice)

izbíra (-e) f

1. scelta; cernita;
izbira poklica scelta della professione
ne imeti druge izbire non avere altra scelta

2. trg. scelta, assortimento:
bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati

izbíra selección f ; elección f , opción f ; (izmed dveh stvari) alternativa f ; (blaga) surtido m

na izbiro a elección
bogata izbira un gran surtido
nobene izbire ne imeti no tener alternativa
imeti izbiro tener la opción

izbírati (-am) | izbráti (-bêrem) imperf., perf. scegliere, fare la cernita; selezionare; mondare:
izbirati blago za obleko scegliere la stoffa per il vestito
izbirati riž mondare il riso
pošta izbirati telefonsko številko selezionare il numero telefonico
pren. ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di tutti i mezzi pur di raggiungere lo scopo
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole, nulla stringe

izbirč|en (-na, -no) wählerisch, heikel; pri jedi: mäkelig
biti izbirčen mäkeln (pri jedi am Essen)
ne biti izbirčen nicht wählerisch sein, pri jedi: kein Kostverächter sein

izbírčen finical, finicky; fastidious; particular (v in, on, about); pogovorno choosey, choosy; (v jedi) squeamish; hard to please; discriminating; dainty (in one's choice); overnice

zelo je izbírčen glede hrane he is very particular about his food, he is very particular (as to) what he eats
izbírčna je glede obleke she is particular about her dress
reveži ne smejo biti izbírčni beggars can't be choosers
biti izbírčen v spoprijateljevanju to choose one's friends carefully

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

izbóljšati to improve; to make better; to mend; to ameliorate

to stvari ne bo izboljšalo this will not mend matters
izbóljšati se to improve, to mend, to ameliorate, to alter for the better
njegovo zdravje se je izboljšalo his health has improved
moglo bi se izbóljšati there is room for improvement

izbruhniti glagol
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobbanPo izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitörPožar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltörVulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattanV službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

5. (o bolezni) ▸ kitörDom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
"Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.