Franja

ταχυεργία, ἡ naglica (hitrost) pri delu (izvrševanju).

ταχύ-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. brzonog.

ταχυτής, ῆτος, ἡ gl. τάχος.

Τεγέα, ion. Τεγέη, ἡ mesto v Arkadiji; preb. ὁ Τεγεάτης, ion. Τεγεήτης; adi. ion. Τεγεητικός 3.

τείχισις, εως, ἡ (τειχίζω) postavljanje zidu, (ob)zidanje, zgradba trdnjave, zid, obzidje, obkop, obleganje.

τειχομαχία, ἡ, ion. -ίη 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.

τειχοσκοπία, ἡ gledanje raz (mestno) obzidje.

τέκμαρσις, εως, ἡ (τεκμαίρομαι²) sklepanje, izvajanje iz česa; dokaz, vzrok.

τεκμηρίωσις, εως, ἡ dokaz, spričevalo.

Τέκμησσα, ἡ Ajantova žena.

τεκνογονία, ἡ roditev otrok NT.

τεκν-ολέτειρα, ἡ (τέκνον, ὄλλυμι) poet. oropana otrok ali mladičev ἀηδών.

τεκνοποιία, ἡ roditev otrok.

τέκνωσις, εως, ἡ 1. roditev otrok, τέκνωσιν ποιοῦμαι = τεκνόω dobim potomce. 2. rod, pokolenje.

τεκτονικός 3 (τέκτων) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. ὁ stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; ἡ τεκτονική (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.

τεκτοσύνη, ἡ ep. stavbna umetnost, tesarstvo, stavbarstvo.

τελειότης, ητος, ἡ popolnost, dovršenost NT.

τελείωσις, εως, ἡ 1. izvršitev, izpolnitev, τελείωσις ἔσται zgodilo (izpolnilo) se bo NT. 2. popolnost, dovršenost NT.

τελετή, ἡ (τελέω) 1. posvetitev v misterije. 2. (verski) praznik, svečanost.

τελευταῖος 3 (τελευτή) 1. poslednji, zadnji, končni (po kraju, času in številu), τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, ὁδὸν τὰν τελευταίαν ὁρμάομαι nastopim zadnjo pot (življenja), ὁ τελευταῖος βίος ki poteka; pogosto se prevaja adverbialno: παρελθόντες τελευταῖοι ki so nazadnje nastopili; subst. οἱ τελευταῖοι zadnja straža, ἡ τελευταία (sc. ἡμέρα) poslednji (zadnji) dan. 2. najvišji, najhujši ὕβρις – adv. (τὸ) τελευταῖον, τὰ τελευταῖα nazadnje, naposled, zadnjikrat.