Franja

piaillard, e [pjajar, d] adjectif kričav, cmerav (otrok); masculin, féminin kričač, -ka; cmera

piantare

A) v. tr. (pres. pianto)

1. agr. saditi; zasaditi

2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!

B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

1. zariti se; vseliti se

2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred

pianto m

1. jok; naricanje:
pianto dirotto neustavljiv jok
scoppiare in pianto planiti v jok

2. ekst. žalost, pogreb:
la partita della nazionale è stata un pianto igra državne reprezentance je bila prava žalost

picadura ženski spol zbadanje, zbodljaj, kljuvanje; pik; temen sesekljan tobak; moljavina

picadura de insecto(s) pik žuželk(e)

picoté, e [-kɔte] adjectif preboden; preluknjan kot rešeto; pikast

pictural, e, aux [piktüral, ro] adjectif slikarski

art masculin pictural slikarska umetnost

piffero m glasba

1. piščalka

2. igralec na piščalko; piskač
PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti

piger -gra -grum, adv. -ē (piget)

1. nemaren, len(oben), leniv, lenokŕven, nedelaven, zlovoljen, nejevoljen, tožljiv: auriga H., p. periculi Sil., pueri Vaterno Rasinaque pigriores Mart., pigrius nihil delicatis Plin. iun., elephanti pigra moles Cl. Skladi: serpens frigore pigra O., apes contracto frigore pigrae V., p. militiae (dat.) H. neraben za vojaško službo (prim. impiger militiae et ministeriis T.), piger in re militari Ci., gens pigerrima ad militiae opera L.; z inf.: p. scribendi laborem ferre H., pigrum quin immo et iners videtur sudore acquirere quod possis sanguine parare T., noli esse piger facere quod praecepit Aug.; metaf. počasen, len, počasi tekoč: Col., Plin., Plin. iun., Mel., Sil. idr., mare pigrum ac prope immotum T., annus H. počasi tekoče, dolgo, bellum O. počasi napredujoča, campus H. nerodovitno.

2. lenobo povzročajoč: frigus, senecta Tib.

3. trd, žilav, zategel: radix O.

4. počasen, zategel (o dolgih besedah): Q.

5. čemeren, slabovoljen, žalosten: Mart., Ap.

pijáča (-e) f

1. bevanda:
mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
osvežilna pijača bevanda rinfrescante
zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
žgana pijača alcolico, distillato
naročiti pijačo ordinare da bere

2. pren. alcolico

3. il bere:
pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
vdajati se pijači darsi al bere
pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa

píka (-e) f

1. punto, macchia, macchiolina

2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto

6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale

7. muz. punto (di valore)

8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino

pillard, e [pijar, d] adjectif plenilen, plenilski; masculin plenitelj, ropar; roparski; figuré plagiator

nomades pillards roparski nomadi

Pils, das, Pils(e)ner, das, plzensko pivo

pilus¹ -ī, m

1. las, dlaka, kocina: Plin., Hier., Lamp. idr., munitae sunt palpebrae tamquam vallo pilorum Ci., caudae pili equinae H.; kolekt. lasje: crebro pilo Varr., alicui pilus cadit Plin.

2. metaf. las = najmanjša stvar (reč), najmanj, kanček, trohica, bétvica, ce(m)pèr: e Cappadocia ne pilum quidem (sc. accepi) Ci., ne pilo quidem minus Ci. niti za las manj, non facere pili aliquid Cat. ne dati niti ene dlake za kaj, niti kocine (= niti malo) ne marati za kaj, prav nič se ne meniti za kaj; preg.: non minus molestum est calvis quam comatis pilos velli Sen. ph., propius quidem est a sole mons quam campus aut valles, sed sic, quomodo est pilus pilo crassior Sen. ph.

pimenté, e [-mɑ̃te] adjectif začinjen, popran, papriciran; (figuré)

histoire féminin pimentée pikantna zgodba

pimpant, e [pɛ̃pɑ̃, t] adjectif zelo eleganten, šik; zapeljiv, koketen, dražesten

pincé, e [pɛ̃se] adjectif hladen, prezirljiv, ošaben; prisiljen; masculin, musique pizzicato

pinchard, e [-šar, d] adjectif

cheval masculin pinchard bledo rumen konj

pinéal, e, aux [pineal, eo] adjectif

glande féminin pinéale (anatomie) epifiza, češerika

pingpóng (-a) m šport. pingpong, tennis da tavolo:
pren. pingpong z dokumenti invio e rinvio di documenti

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.