Franja

koledár (-ja) m

1. calendario (tudi astr. ):
gregorijanski, julijanski koledar calendario gregoriano, giuliano
namizni koledar calendario da tavolo
stenski koledar calendario murale, da muro

2. ekst.
koledar (razpored)
tekmovanj il calendario delle gare

kolésce (-a) n

1. dem. od kolo rotella:
rib. kolesce (na ribiški palici) mulinello (della canna da pesca)
pren. manjka mu eno kolesce v glavi gli manca una rotella in testa

2. ekst. fettina, rotella:
kolesce čebule, limone una fettina di cipolla, di limone

kolikor² [ó] veznik

1. (če) falls, sollte …

2. (v primeru, da) sofern, insofern, insoweit

3. (če prav) vem: soviel, [soweit] soweit

4. (čeprav) obwohl, [soviel] soviel (kolikor se trudim, ne [soviel] soviel ich mich bemühe, ist nicht …)

koló (-ésa) n

1. ruota:
gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
rezervno kolo ruota di scorta
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
kolo avtomobila la ruota dell'automobile
mlinsko kolo macina
transmisijsko kolo ruota di trasmissione

2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
dirkalno kolo bicicletta da corsa
žensko kolo bicicletta da donna
pog. motorno kolo motocicletta, motore

3. pren. corso:
kolo zgodovine il corso della storia

4. hist. (mučilna naprava) ruota

5. nareč. (hlebec):
kolo sira forma di formaggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
priti pod kolesa essere investito da un'automobile
kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
lončarsko kolo tornio da vasaio
napenjalno kolo ruota tenditrice
pogonsko kolo ruota motrice
polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
tekalno kolo ruota portante
zavorno kolo ruota del freno
zobato kolo ruota dentata

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

kolóvrat (-a) m

1. obrt. arcolaio

2.
lončarski kolovrat tornio da vasaio

3. nareč. pejor. cicala, cicalona, pettegola

kómaj scarcely; hardly

kómaj..., že... (ko...) no sooner... than
kómaj kaj scarcely anything
kómaj kdaj hardly ever
kómaj kdo hardly anyone
kómaj 20 let je star he is only just (ali scarcely) twenty
kómaj ga poznam I scarcely know him
kómaj (da) si upam I hardly dare
kómaj je ušel (za las je ušel) he had a narrow escape, he had a narrow squeak
to moreš kómaj (skoraj ne moreš) pričakovati you can hardly expect that
kómaj je mogel govoriti he was hardly able to speak
kómaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes
kómaj še, da je bil vljuden he was barely polite
kómaj smo (še) ujeli vlak we only just caught the train
imam kómaj še dovolj volne, da spletem par nogavic I have only just enough wool left to knit a pair of socks
kómaj je spregovoril, ko... he had scarcely spoken when...
kómaj sem začel brati, že je stopil oče v sobo no sooner had I begun to read than my father entered the room

kómaj

A) adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga

2. (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
star je komaj petnajst let ha appena quindici anni

3. (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti

4. (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà

5. (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato

B) konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando

kómaj apenas; difícilmente

komaj verjamem, da ... dudo que... (subj)
komaj 10 minut apenas 10 minutos
komaj ..., že ... apenas... cuando; no bien... cuando...

komédija (-e) f

1. gled. commedia:
antična, sodobna komedija commedia classica, moderna
karakterna komedija commedia di carattere

2. ekst. commedia; azione, situazione ridicola

3. pl. komedije pren. (neprijetnosti, težave) guai, fastidi; storie:
delati komedije za prazen nič far storie per cose da niente

komentirati glagol
1. (o mnenju) ▸ kommentálDokler je sojenje potekalo, postopka nisem javno komentiral. ▸ Amíg tartott a tárgyalás, nem kommentáltam nyilvánosan az eljárást.Ker se na vina ne spoznam najbolje, kvalitete ne morem komentirati. ▸ Mivel nem igazán értek a borokhoz, a minőséget nem tudom kommentálni.

2. ponavadi v športu (o potekajoči aktivnosti) ▸ közvetítS televizijsko postajo smo se dogovorili, da bom komentiral nogometne tekme. ▸ A televíziós adóval megegyeztünk, hogy futballmeccseket fogok közvetíteni.
Prvič je sam komentiral dirko za VN Italije v Monzi leta 1986. ▸ Először az 1986-os monzai Olasz Nagydíjat közvetítettem.
Poročevalka neumorno in vse bolj prestrašeno v kamero komentira dogajanje in žrtve, ki jih je vse več. ▸ A riporter fáradhatatlanul és egyre ijedtebben kommentálja a kamerába az eseményeket és az egyre növekvő számú áldozatot.

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

komplét (-a) m

1. (iz različnih delov sestoječa celota) completo; gioco; ensemble

2. obl. completo; insieme; coordinato:
poletni komplet completo estivo
smučarski komplet completo da sci
teniški komplet coordinato per il tennis
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komplet nakita parure
komplet očal occhialeria
komplet sestavnih delov kit

kompromis samostalnik
1. (dogovor) ▸ kompromisszumŠe pred dnevi je kazalo, da bodo delodajalci in sindikat sklenili kompromis. ▸ Néhány nappal ezelőtt még úgy tűnt, hogy a munkaadók és a szakszervezet kompromisszumot kötnek.Povezane iztočnice: španski kompromis

2. (srednja pot; rešitev) ▸ kompromisszum
Najboljši kompromis med ceno, praktičnostjo in učinkovitostjo ohlajanja pijač je še vedno klasična prenosna hladilna torba. ▸ Az árat, a praktikusságot és az italok hűtésének hatékonyságát figyelembe véve még mindig a klasszikus hordozható hűtőtáska jelenti a legjobb kompromisszumot.
Podvozje nudi dober kompromis med lego na cesti in udobjem. ▸ A futómű jó kompromisszumot kínál az úttartás és a kényelem között.
Naprava je zanimiv kompromis med dlančnikom in mobilnikom, oblika je atraktivna. ▸ A készülék érdekes kompromisszum a PDA és a mobiltelefon között, a kialakítása vonzó.

3. ponavadi v množini (o nižanju standardov) ▸ kompromisszumProtestniki se ne pogajajo in ne delajo kompromisov. ▸ A tüntetők nem tárgyalnak és nem kötnek kompromisszumot.
Pri glasbi ne delata kompromisov, njune nastope poslušalci označujejo kot akustično poezijo. ▸ A zenéjükben nem kötnek kompromisszumokat, az előadásukat a hallgatók akusztikus költészetként jellemzik.
Hkrati ste zahtevni kupci, ki veste, kaj želite, in ne sprejemate kompromisov. ▸ Ugyanakkor Önök igényes vásárlók, akik tudják, mit akarnak, és nem kötnek kompromisszumot.
Sama sem sprejemala preveč kompromisov, to je edino, kar obžalujem. ▸ Én magam túl sok kompromisszumot kötöttem, és ez az egyetlen dolog, amit bánok.

kompromís (-a) m

1. (delni sporazum) compromesso:
skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi

koncêrt (-a) m

1. muz. concerto:
imeti koncert tenere un concerto
koncert zabavne glasbe concerto di musica leggera
koncert godbe na pihala concerto della banda municipale
promenadni koncert concerto all'aperto
koncert pop glasbe concerto di musica pop
simfonični, vokalni koncert concerto di musica sinfonica, vocale

2. muz. (skladba) concerto:
klavirski, orgelski, violinski koncert concerto per pianoforte, organo, violino

3. pren. (ropot, hrup) concerto:
mačji koncert miagolio; ekst. musica da gatti

koncêrten (-tna -o) adj. concertistico, di concerto, dei concerti:
koncertna dvorana sala da concerti
koncertna poslovalnica agenzia concertistica
koncertna sezona stagione concertistica
koncertna turneja tournée concertistica
koncertni klavir pianoforte a coda
koncertni mojster maestro concertatore

končáti acabar; terminar; finalizar; llevar a cabo

končati pismo terminar la carta
končati priprave ultimar los preparativos
končal je z besedami, da ... acabó diciendo que...
končati se acabarse, terminarse; (prenehati) cesar
končati se na soglasnik terminar en consonante
dobro (slabo) se končati salir bien (mal); tener éxito (mal resultado)

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kongres samostalnik
1. (srečanje) ▸ kongresszusNa začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. ▸ Pályám kezdetén, fiatal orvosként soha nem féltem attól, hogy felszólaljak külföldi kongresszusokon.
Kongresa se poleg delegatov udeležuje še okoli 300 drugih članov in privržencev stranke. ▸ A kongresszuson a küldötteken kívül még körülbelül 300 más párttag és támogató vesz részt.
Povezane iztočnice: dunajski kongres, evharistični kongres, ljubljanski kongres

2. (zakonodajno telo) ▸ kongresszusPrav tako kaže, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine v kongresu. ▸ Úgy tűnik továbbá, hogy egyetlen párt sem fog abszolút többséget szerezni a kongresszusban.
Povezane iztočnice: predstavniški dom kongresa, spodnji dom kongresa, zgornji dom kongresa

3. (o organizaciji) ▸ kongresszusGandhi je tedaj ustanovil indijski kongres, ki se je zavzemal za pravice indijske manjšine. ▸ Gandhi ekkor megalapította az indiai kongresszust, amely az indiai kisebbség jogaiért küzdőtt.
Povezane iztočnice: Afriški nacionalni kongres, Afriški narodni kongres