Franja

fervor -ōris, m (fervēre)

I.

1. vretje, vrenje: musti Varr., Plin., aliquid tribus fervoribus in aqua decoquere Marc.

2. žar, vročina: mediis fervoribus V. ali medio fervore Sil. v poldnevni vročini, anima fervore atque aestu interclusa V. po žgoči vročini, sicci fervores O. suh žar, fervoribus aestivis Col. v poletni (sončni) vročini, usta fervoribus terra Sen. ph.; z gen.: mundi ille f. purior Ci., terrae Cu., solis Iust., aestatis Hier., capitis, febris Plin.

3. metaf. ogenj, žar, razvnetost, gorečnost, vročekrvnost, strast(nost): Gell., Arn., Cl. animi, mentis, aetatis Ci., iuventae O., pectoris … in dulci iuventa f. H., tanto fervore furentes V., fervore carentes anni Sil. —

II. valovito gibanje, valovanje, kipenje: Oceani, maris Ci.

Fescennia -ae, f: Plin., ali Fescennium -iī, n: Serv. Fescénija, Fescénij, etrursko mestece. — Od tod adj. Fescennīnus 3 fescenijski, fesceninski: acies V.; poseb. versūs Fescennini L. ali samo Fescennini (sc. versūs) Macr. ali Fescennina (sc. carmina) Hier., Prud., M., Porph., Arn., sprva vesele, kosmato dovtipne, ob raznih svečanostih pete pesmi brez določene verzne mere, pozneje nagajive zabavljive pesmi dvoumne, pogosto nenravne vsebine, ki jih je vesela in pijana mladina pela po žetvi, pri svatbah, zmagoslavjih (na vračajočega se vojskovodje) idr.: nuptiales Fescennini Sen. rh., Plin.; enalaga: Fescennina licentia H., M., procax Fesc. locutio Cat.; metaf. subst. Fescennīnus -ī, m pisec sramotilnih spisov, zabavljač: Ca. ap. Macr.

fesse [fɛs] féminin ritnica

fesses pluriel zadnjica, sedalo; populaire ženske
donner sur les fesses (familier) po zadnjici našeškati
donner un coup de pied aux fesses (familier) suniti, brcniti v zadnjico
(familier) n'y aller que d'une fesse ne si dajati truda, ne si prizadevati
serrer les fesses (figuré, populaire) bati se, ustrašiti se
avoir chaud aux fesses bati se

fessus 3 (nam. *fassus [za fateor!], adj. pt. pf. glag. fatīscere, iz zloženk [npr. dē-fessus]) truden, utrujen, upehan, zdelan, o(b)nemogel, oslabljen, slab(oten):
a) o osebah: Varr., Val. Fl., Iust. idr. f. Iugurtha S., viator H., miles T., fessus valle resedit V., fessus in herbosa posuit sua corpora terra O.; z abl.: f. plorando Ci., fluctibus Ci. ali aequore V. od pomorske vožnje, proelio fessi, milites fessi itineris magnitudine S., f. aetate, aestu, caede, quaerendo V., numina fessa odiis V. sovraštva sita, vulnere, morbis L., Romani fessi itinere et proelio L., f. labore, venatu, malis, senilibus annis O., vivendo Val. Max. ali vitā Plin. življenja sit (naveličan), fessi bello T.; s praep: f. de via Ci., de aestu maris Gell. ab undis V.; po gr. vzoru z gen.: fessi rerum (od težav) V., f. belli viaeque Stat., fessi salutis (od iskanja rešitve) Sil.
b) o živalih: fessi vomere tauri H., f. equus L., elephanti fessi aegritudine Plin.
c) o telesu in njegovih delih, udih: corpora V., O., artūs V., membra, caput O., longā fessum militiā latus H. pectora curis fessa O., f. anima O.
č) metaf. o drugih stvareh in abstr. stvareh: naves V. ali carinae, puppes O. stare, neuporabne, axes O., ali cardines Plin. obrabljene, -i, vela Pr., remi Val. Fl., senectus Lucan., aetas T. ostarelost, cum iam fessa dies Stat. ko se dan že nagiblje k večeru, fessae vires Val. Fl. ali fessae labore vires Amm.; res fessae V., T., Plin. iun. beda, stiska, težave.

festīnō -āre -āvī -ātum (gl. confestim; denom. iz *festiō, *festīnis [pozneje -iō: -iōnis]; *festi- iz *fers-ti-, prim. fastigium)

1. intr. hiteti, pohiteti, podvizati se, (po)žuriti se: Cels., Auct. b. Alx., Q., T. idr. quantum poteris, festina Pl., quid festinas? Ter., Romani … intenti festinare, parare S., festinate, viri V., currus, esseda, naves festinant H., quamquam festinas, non est mora longa! H., festina lente Suet. ne prenagli se. Z določilom kraja na vprašanje kam?: alii ad portas festinare S., f. ad effectum operis L., ad bellum civile Eutr., in provinciam Ci., in Italiam Vell.; pren.: ad haec festinat animus Ci. z inf.: fugere festinans senatus consultum fecit Ci., Macedoniam praeoccupare festinavit N., abire f. S., ultum ire iniurias festinat S., id … festinabat, Bocchi pacem inminuere S.; s prvim sup.: eamque raptum festinabant Ap.

2. trans. pohiteti, pospešiti: f. profectionem S., fr. cuncta ad bellum S., fugam, poenas V., cuncta festinat manus H., f. mortem in se T. naglo se usmrtiti, pohiteti, Gell.; v pass.: nec virgines festinantur T. in devic (deklet) ne možijo prezgodaj, festinatum iter O., festinata exactio, — mors, festinatus dilectus T., festinatis lictorum manibus in carcerem raptus T. annis festinatis raptus Mart. po prezgodnji smrti, festinata senectutis insignia Plin. iun., festinata signa movere Sil., res festinata Suet., festinata velocitas Iust., id festinatum est, ut … Amm.; occ. hitro (v naglici) napraviti, storiti, pripraviti, izvršiti: vestes O., soleas S. fr. hitro nadeti si, hitro si obuti, caedes, patibula, ignes, cruces T., iussa Sibyllae V. — Od tod

1. adv. pt. pr. festīnanter hitro, v naglici: Vell., Col., Suet., illud mihi a te nimium festinanter dictum videtur Ci., festinanter omnia videtis suscepta Ci.; v komp.: Cels., Col., Plin., Suet., compositius cuncta quam festinantius agerent T., festinantius nuntiare Plin. iun.; v superl.: festinantissime respondere Aug.

2. adv. abl. n. sg. pt. pf. festīnātō hitro, urno, v naglici: Col., Plin., Q., Suet., Iust.; komp. festīnātius: Suet., Amm.

festoyer [fɛstwaje] verbe transitif (po)gostiti; verbe intransitif gostiti se, pirovati, prirediti pojedino

festoyer ses amis (po)gostiti svoje prijatelje

Fēstus -ī, m Fést, rim. priimek, npr. Marcius F. Marcij F.: T. Poseb. S. Pomponius F. Sekst Pomponij F., rim. slovničar, menda v 2. stoletju po Kr., izdal 20 knjig de verborum significatione, posnetek iz slovečega slovarja de verborum significatu, ki ga je sestavil starinoslovec Mark Verij Flak (M. Verrius Flaccus).

Fett, das, (-s, -e) mast, maščoba, tolšča, (Schmierfett) mazivo; das Fett abschöpfen posneti maščobo, figurativ pobrati smetano; Fett ansetzen zrediti se; jemanden sein Fett geben dati jih po nosu; sein Fett kriegen dobiti jih po nosu; figurativ im Fett schwimmen figurativ valjati se v izobilju

fētus -ūs, m (gl. fētus 3)

1. porod, pokot, kotitev, povrg, izleženje: Ap., faciam, ut uno fetu … pariat sine doloribus Pl., labor bestiarum in fetu Ci., discors concordia fetibus apta O. ploditev, fetibus inutiles (vaccae) Col.; metaf. (o rastl.) rast, poganjanje: rami … crescenti (arbori) adimunt fetūs V.; pren. prirastek, priraščaj: nec ullā aetate uberior oratorum fetus fuit Ci., ille Socratici fetūs proventus Ci. tisti naraščaj sokratske vzreje.

2. meton. telesni plod, dete, otrok: f. geminus ali gemellus O. dvojčka, (Pasiphaë) discordem utero fetum (sc. Minotaurum) tulit O., fetūs matrona dabit Tib. bo (po)rodila, Germania quos horrida parturit fetūs T. izrodke, sexūs sequioris edere fetum Ap. roditi deklico; pren. ne nobis scripta nostra tamquam recentes fetus blandiantur Q. kakor mladiči (po drugih = kakor novi proizvodi); (o živalih) mladič, zalega, leglo: f. canis Enn. fr. psiček, f. ovium ali pecorum V. jagnjeta, f. avium V. mladi ptiči, apium O. zalega, adultos educunt fetūs (sc. apium) V., f. cervae O. jelenček, capellae Tib. kozliček, fetum ad imam (quercum) ponere Ph. oprasiti se, suis f. T. prase, prašiček, pujsek, teneri f. Val. Fl., fetum edere Col. ali fetūs edere Tib., Amm. ali fetus facere Plin. jajca leči, valiti, portentosos fetus exstinguere Sen. ph., fetus ventri (leporis) exsecare Plin., f. equarum Amm. žrebeta.

3. metaf.
a) (o rastl.) α) brst, poganjek, mladika: frugipari f. Lucr., auricomos decerpsit arbore fetus V., croceo fetu circumdare truncos V. z omelovimi poganjki, inseritur … nucis arbutus horrida fetu V. z orehovo cepiko, f. olivae O. mlada oljka, in novos fetus reviviscere T.; pren.: omnis fetus repressus Ci. živi nagon. β) sad(je), plod, pridelek: f. frugum Pac. fr. poljščina, f. bacae Ci., f. arboreus O., fetūs arborei V., O., Amm., arbutei, triticei O., pulli O. črno sadje = murve, terreni arboreique Col. poljsko in drevesno sadje, meliores et grandiores fetus edere Ci. ali meliores reddere fetus Lucr. (o polju), ipsa (tellus) dedit dulces fetus Lucr., varios ponit (daje) fetus autumnus dant alios aliae (silvae) fetus V. obrodek, gravidi cum palmite fetus O. težko grozdje, fetuum pauperies Amm. grozdja; pren.: triplex animi f. Ci. duševni plod, dulces Musarum fetus Cat. sadovi.
b) kovinska žila: atros chalybis fetus humus … nutrit Sil.

Opomba: Star. abl. pl. fetis (nam. fetibus): Acc. ap. Non.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

ficcare

A) v. tr. (pres. ficco) vtikati, zabadati (tudi pren.):
ficcare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
ficcare le dita nel naso vrtati po nosu
ficcare gli occhi addosso a qcn. upreti oči v koga, strmeti v koga
ficcarsi qcs. in testa pren. kaj si vtepsti v glavo
ficcare il naso nelle faccende altrui vtikati nos v tuje zadeve

B) ➞ ficcarsi v. rifl. (pres. mi ficco) spraviti se, zapreti se, zaplesti se (tudi pren.):
ficcarsi in casa zapreti se v hišo
ficcarsi in un imbroglio zabresti v neprijetno zadevo

ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen

ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan

fidei-committō -ere -mīsī -missum (= fideī [alicuius] committere) komu kaj na njegovo poštenost za koga tretjega zaupati, poveriti, od tod s poslednjo voljo (oporoko) določiti, odrediti, kot oporočno odredbo zapustiti, kaj za fidejkomis določiti, ustanoviti: Icti. — Od tod subst. pt. pf. fideicommissum -ī n fidejkomis, poverjenje, tj. oporočna odredba o predmetu, poverjenem dediču, da ga izroči tretjemu, ki ga po zakonu ne sme postaviti za dediča, npr. hčeri: Q., Suet., Icti., Amm.

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

fiesta ženski spol (cerkveni) praznik; ljudska slavnost (zlasti bikoborba); javna zabava, veselica; šala; (ironično) prepir

fiesta de baile plesna zabava
fiesta de familia družinski praznik
fiesta fija, fiesta inmoble nepremičen praznik
fiesta de guardar, fiesta de precepto zapovedan praznik
fiesta movible premičen praznik
fiesta nacional narodni (državni) praznik
Fiesta de la Raza španski in špansko-ameriški praznik (12. oktober, dan odkritja Amerike)
fiesta rústica, fiesta de la aldea cerkveno proščenje
la Fiesta de Todos los Santos praznik vseh svetnikov (1. nov.)
fiesta de toros bikoborba
vestido de fiesta praznično oblečen
para fin de fiesta končno, povrhu
se acabó la fiesta konec s tem!
aguar la fiesta a alg. komu veselje pokvariti
coronar la fiesta kronati slavnost; napraviti veliko neumnost
estar de fiesta vesel biti, dobre volje biti
hacer fiesta praznovati, ne delati, prosto imeti
fiestas pl (velikonočni, binkoštni, božični) prazniki
no estar para fiestas slabe volje biti, biti nerazpoložen
hacer fiestas ljubkovati, laskati se, dobrikati se
guardar (santificar, celebrar) las fiestas slaviti praznike
pasadas las fiestas po praznikih

fièvre [fjɛvr] féminin vročica, vročina, mrzlica; figuré mrzličnost, nemir; strast, strastnost; goreča želja, vnetost, pohlep

fièvre aphteuse slinavka, parkljevka
fièvre cérébrale vnetje možganov
fièvre des foins senena (senska) mrzlica
fièvre jaune rumena mrzlica
fièvre des marais močvirska mrzlica
fièvre de l'or pohlep po zlatu
fièvre des élections volilna mrzlica, mrzličnost
fièvre politique politična mrzličnost
fièvre de collectionner zbiralna strast
fièvre scarlatine škrlatinka
fièvre typhoïde tifus
accès masculin, poussée féminin de fièvre napad mrzlice
avoir la fièvre imeti vročino, vročico, mrzlico
brûler, grelotter, trembler de fièvre goreti, drgetati (šklepetati), tresti se od mrzlice
travailler avec fièvre, dans la fièvre mrzlično delati

fifty¹ [fífti] samostalnik
petdeset, petdeseterica

by fifties po petdeset
in the fifties v petdesetih letih starosti, stoletja

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

figov list stalna zveza
(za zakrivanje osramja) ▸ fügefalevél
In, da, to je bil še en papež, ki je na nespodobne dele klasičnih kiparskih del natikal pločevinaste figove liste. ▸ Azok közé a pápák közé tartozott ő is, akik a klasszikus szobrászművek illetlen részeire bádog fügefaleveleket akasztatott.
Figov list zakriva gole dele telesa tudi na več umetniških delih. ▸ Fügefalevél takarja a csupasz testrészeket több művészi alkotáson is.
Legel je na posteljo in iz rjuhe naredil figov list. ▸ Lefeküdt az ágyra, és a lepedőből fügefalevelet csinált.
Z eno dlanjo se milijo po laseh in telesu, druga pa jim služi za figov list. ▸ Egyik tenyerükkel a hajukat és a testüket samponozzák, a másikat fügefalevélként tartják maguk előtt.

figurer [figüre] verbe transitif upodobiti, predstavljati, simbolizirati; ponazoriti; modelirati; verbe intransitif pojavljati se, biti; igrati stransko vlogo; théâtre nastopiti kot statist, statirati

figurer sur une liste biti v seznamu
figurer au nombre des élus biti v številu izvoljenih
se figurer predstavljati si, domišljati si (po)misliti
figurez-vous! predstavljajte si!