Franja

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.

pravna oseba ženski spol pravo juristische Person, Rechtsperson
biti pravna oseba Rechtspersönlichkeit besitzen
s statusom pravne osebe/brez statusa pravne osebe mit/ohne Rechtspersönlichkeit
davek na dohodek pravnih oseb die Körperschaftssteuer

pravna zadeva ženski spol pravo die Rechtssache, die Rechtsangelegenheit
spoznati/ne spoznati se na pravna zadeva rechtskundig/rechtsunkundig sein

právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
vpisati se na pravo iscriversi a legge
doktor prava dottore in legge
avtorsko pravo diritto d'autore
božje pravo diritto divino
cerkveno pravo diritto canonico
civilno pravo diritto civile
finančno pravo diritto finanziario
javno pravo diritto pubblico
kazensko pravo diritto penale
lastninsko pravo diritto di proprietà
materialno pravo diritto materiale
menično pravo diritto cambiario
naravno pravo diritto naturale
obče pravo diritto comune
običajno pravo diritto consuetudinario
osebno pravo diritto personale
pomorsko pravo diritto marittimo
procesno pravo diritto processuale
rimsko pravo diritto romano
upravno pravo diritto amministrativo

pravokot|en [ó] (-na, -no)

1. po obliki: rechteckig
pravokotno krilo letalstvo der Rechteckflügel
pravokotna obdelava tehnika das Abvieren
pravokotno obdelati tehnika abvieren

2. matematika trikotnik: rechtwinklig; (ortogonalen) orthogonal; na ploskev ipd.: senkrecht, normal

3.
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang

pravokóten right-angled, square, rectangular

pravokóten na perpendicular to
enakokraki pravokótni trikotnik rightangled isosceles triangle

praz|en (-na, -no)

1. leer; (izpraznjen) ausgeleert, tehnika evakuiert; stavba, stanovanje: [leerstehend] leer stehend, [freistehend] frei stehend; (brezzračen) luftleer; (brezvsebinski) inhaltslos, inhaltsleer; -leer (miselno gedankenleer); Leer- (kilometer der Leerkilometer, prostor der Leerraum, teža prazega vozila das Leergewicht, posode množina das Leergut, vožnja die Leerfahrt)
na prazen želodec mit leerem Magen
pust in prazen wüst und leer
pred prazno dvorano/cerkvijo vor leeren Stühlen/Bänken
biti prazen leer sein, stavba: leer stehen

2. govor: [nichtssagend] nichts sagend; razmišljanja ipd.: (brezploden) müßig, eitel; oči: blicklos; fara, funkcija: (nezaseden) verwaist; mesto, kraj: menschenlos; (plehek) okus, občutek, življenje: schal

3.
prazna fraza die Leerformel, die Worthülse
prazna figa das Windei
prazna guma ein Platter, der Plattfuß
prazna srečka die Niete
prazna vrstica die Blindzeile

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prazn|ovati (-ujem) feiern (skupaj s kom mitfeiern), ein Fest abhalten/begehen, naknadno nachfeiern
na veliko praznovati ein rauschendes Fest feiern, auf die Pauke hauen

prážiti griller, frire , (kavo) torréfier , (v maslu) sauter

pražiti kavo griller (ali brûler, torréfier) du café
pražiti krompir v maslu faire sauter des pommes de terre
pražiti se na soncu se dorer (ali se rôtir) au soleil, se laisser rissoler

prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.

1. leggere, sfogliare:
prebirati klasike sfogliare i classici

2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
prebirati stopnice andare, salire per le scale
gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco

3. pren. suonare:
prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte

prebítek surplus; net profit; redundancy, redundance

imeti časa na prebítek to have time to spare

prebítek excédent moški spol , surplus moški spol , (v blagajni) boni moški spol

na prebitek en abondance
letni prebitek bénéfices moški spol množine de l'année, excédent annuel

prebítek (-tka) m

1. (presežek) eccedenza, avanzo, sopravanzo, sovrappiù:
vsega imeti na prebitek avere tutto in abbondanza, avere abbondanza, dovizia di tutto

2. ekon. surplus

prebiválec (-lca) | -lka (-e) m, f abitante; ekst. abitatore:
prebivalec mesta, vasi cittadino, paesano
prebivalci mest cittadinanza
gozdni, vodni prebivalci abitatori delle foreste, delle acque
prebivalci naše hiše inquilini
višina narodnega dohodka na prebivalca reddito nazionale pro capite
geogr. prebivalec Aoste, Bergama, Ljubljane, Trsta aostano, bergamasco, lubianese, triestino

prebiválec, prebiválka habitante m/f ; (kraja, mestne četrti, hiše) vecino m , -na f

prvotni prebivalci habitantes m pl primitivos; aborígenes m pl; primeros habitantes m pl; (najemnik) inquilino m, -na f

prebívati habiter, loger, demeurer, résider, vivre, être domicilié , (začasno) séjourner , familiarno percher, nicher

prebivati na deželi habiter (ali vivre) à la campagne
prebivati v mestu habiter la (ali en) ville

prebívati vivir; habitar; estar domiciliado (v en) ; tener su domicilio (v en) ; residir (v en)

prebivati v Madridu (v mestu) vivir (ali residir) en Madrid (en la ciudad)
prebivati na deželi vivir en el campo
prebivati v moderni hiši habitar en una casa moderna

prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

2. pren. superare (le difficoltà), sormontare