Franja

ocellus -ī, m (demin. k oculus)

1. očesce, oko: Cat., Pers., Pr., Iuv., Mart. idr., ocelli arguti lassi O., quies subrepsit ocellis O.

2. metaf.
a) (o izvrstnih, imenitnih stvareh): ocellos Italiae, villulas meas Ci. ep., insularum ocelle, Sirmio Cat. „biser“; kot ljubkovalna beseda: ocelle mi! Pl. „moje očesce“ („moja punčica“)!
b) gomoljika na trsnih koreninah, sicer imenovana oculus: Plin.

oculairement [-lɛrmɑ̃] adverbe na lastne oči

oculi-crepida -ae, m (oculus in crepāre; prim. crūricrepida) kdor dobiva udarce na oko: Truchus fuit, Cerconicus, Crinnus, Cercobulus, Collabus, oculicrepidae, cruri[i]crepidae, ferriteri, mastigiae Pl.

oculō -āre (oculus)

1. dati komu oči = dati komu vid(eti), omogočiti komu, da vidi, narediti koga videčega: Tert.; pren. koga duševno razsvetliti (razsvetljevati), prosvetliti (prosvetljevati): homines Tert., o. caecos et ignaros ad agnitionem veritatis Cypr.

2. narediti (delati) kaj očitno, narediti, da kaj bode v oči, na svetlo postaviti (postavljati) kaj: purpurā vestem Tert.

očànīk -íka m dial. merek na puški

očêliti -im i očelíti očelim piljenjem, testerisanjem udesiti drvo pravougaono na uzdužnu osovinu: očeliti hlode

òčēnje s agr. cepljenje na oko, okuliranje

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

očepljávati očèpljāvām, očepljívati očèpljujēm
1. stopati na
2. stopati komu na nogo: pa se hvata do kraljeve kćeri, desnom nogom on nju očepljuje

òčiti -īm dial.
I.
1. cepiti na oko, okulirati: mladice mogu se očiti još i prve godine
2. gledati, paziti: stočar oči što mu ovce vrijede
II. očiti se
1. gledati se: hoću da kažeš sada gdje nam se oči oče
2. ekspr. postavljati se: kuvar se upravo očio svojom vještinom

òčnīk -íka m zastar. merek na puški

ȍdadžija m (t. odadžy)
1. služabnik, vratar
2. točaj
3. oskrbnik na pristavi

odapìnjāč -áča m petelin na puški

odàvrijeti òdavrēm (ijek.), odàvrēti òdavrēm (ek.)
1. sneti jarmnik in pustiti žival na pašo
2. odgnati, odpoditi: ne da se on odavrijeti

Oder-Neiße-Grenze, die, Oder-Neiße-Linie, die, meja na Odri in Nisi

odervéčiti se odèrvēcīm se, odervéljiti se odèrvēljīm se (t. devrik) nagniti se na stran

odìlaziti -īm
1. odhajati, oditi: stanu se spremati da odilaze svaki na svoju stranu
2. odtekati, upadati: voda odilazi
3. iti na obisk: odilaziti komu

odjahívati -jàhujēm
1. odhajati na konju
2. stopati s konja

odjápiti òdjāpīm
I. na stežaj odpreti: odjapiti vrata
II. odjapiti se razgaliti se

odjáviti òdjāvīm
I.
1. odjaviti, odpovedati: odjaviti zabavu, predstavu
2. odgnati na pašo: odjaviti ovce
II. odjaviti se
1. odzvati se: iz kuće se niko nije odjavio
2. odzdraviti