Franja

odvétnik (-a) | -ica (-e) m, f jur. avvocato (essa), legale; procuratore (-trice):
odvetnik obrambe avvocato difensore, difensore
odvetnik za ločitev divorzista
odvetnik strokovnjak za trgovinsko pravo commercialista
posvetovati se z odvetnikom consultare un avvocato
pren. govoriti kot odvetnik parlare come un avvocato

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

Oenōtrus -ī, m (prim. dor. οἴνωτρον vinogradniški kol) Ojnóter, mitološki sab. kralj, Perketijev brat, eponimni heroj Italije kot dežele pridelovalke vina: Plin., Serv. — Od tod

1. subst. Oenōtria -ae, f (Οἰνωτρία) Ojnótrija = „Dežela vina“, staro ime jugovzhodnega dela Italije (Brutij in Lukanija): Serv.; meton. = vsa Italija: Cl.

2. subst. Oenōtriī -ōrum, m Ojnótrijci, preb. Ojnotrije: Plin.

3. adj. Oenōtrus 3 = Oenōtrius ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotri viri V., Oenotrae terrae, orae, fines Sil.

4. adj. Oenōtrius 3 (Οἰνώτριος) ojnótrijski, meton. = itálski, rímski: Oenotria tellus V., Oenotria iura, tecta Sil.

5. Oenōtridēs -um, m Ojnótride, otoki blizu Velije: Plin.

oesypum -ī, n (gr. οἴσυπος)

1. ójsip = mastni pot in nesnaga, ki se lepi na neoprani ovčji volni: Plin.

2. ójsip, izvleček iz te nesnage kot lepotilo rim. dam: O., Plin.

œuf [œf] masculin jajce

blanc masculin, jaune masculin d'œuf beljak, rumenjak
œuf à la coque (ali mollet), dur mehko, trdo kuhano jajce
œuf au gratin pečeno jajce z naribanim sirom
œuf sur le plat jajce na oko
œufs brouillés, frits umešana, ocvrta jajca
œufs de Pâques pirhi
-s pochés zakrknjena jajca
œufs de poisson ikre
œufs à la Russe ruska jajca
(populaire) quel œuf! kakšen bedak!
dans l'œuf v kali, v zarodku
écraser la révolte dans l'œuf zatreti upor v kali
donner un œuf pour avoir un bœuf (figuré) napraviti dobro zamenjavo, za majhno uslugo dobiti veliko
être plein comme un œuf biti nabito poln, familier nažrt
marcher sur des œufs hoditi po jajcih, oprezno hoditi
va te faire cuire un œuf! pojdi in znajdi se!
mettre tous ses œufs dans le même panier vse na eno karto staviti
pondre ses œufs (figuré) sedeti v toplem gnezdu
se ressembler comme deux œufs biti si podoben kot jajce jajcu
il tondrait un œuf strašansko skop je
ne savoir pas tourner un œuf biti zelo neroden
on ne fait pas d'omelette sans casser des œufs za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati

œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
office de notaire notarska pisarna
office commercial trgovinski urad
office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
office des morts maša zadušnica
office divin služba božja
le saint office sveta inkvizicija
office des brevets patentni urad
office du cadastre katastrski urad
office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
office du logement stanovanjski urad
office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
office des passeports urad za potne liste
office du trafic, du tourisme turistični urad
office du travail urad za delo
bons offices (priložnostna) dobra usluga
papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
grâce aux bons offices de s posredovanjem
livre masculin d'office molitvenik
aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
dire son office opraviti vsakodnevne molitve
faire son office izpolniti svojo dolžnost
proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
faire office de chauffeur služiti kot šofer

of-fringō -ere -frēgī -frāctum (ob in frangere) razlomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, kot agr. t.t. obračati, preoravati, prašiti = delati praho: glaebas Col., terram cum primum arant, proscindere appellant, cum iterum, offringere dicunt, quod prima aratione glaebae grandes solent excitari; cum iteratur, offringere vocant Varr., arationes absolvi, quae eo fructuosiores fiunt, quo caldiore terra aratur: si proscideris, offringi oportet, id est iterare, ut frangantur glaebae Varr., quinto intervallo inter caniculam et aequinoctium autumnale oportet stramenta desecari et acervos constitui, arat[r]a offringi, frondem caedi, prata inrigua iterum secari Varr., offringi terra dicitur, cum iterum transverso sulco aratur P. F.

offula in (sinkop.) offla -ae, f (demin. iz offa) grižljaj, košček, zalogajček: Ap., offula (sc. carnis) Varr., Col., offla collaris Petr. vratni kos, vrat(ov)ina, quis potest sine offulā vivere? Claudius ap. Suet. brez koščka klobase, offula panis Veg., farina in brevissimas offulas redacta Pall.; kot psovka: offla crucis Petr. = obešenjak.

ofrecer [-zc-] (po)nuditi; darovati; pokazati

ofrecer un banquete prirediti banket
ofrecer dificultades težaven biti
ofrecer garantía, seguridad garancijo, varnost nuditi
ofrecer en holocausto darovati kot žrtev
ofrecer muchas ventajas zelo ugoden biti
ofrecerse ponuditi se; dogoditi se, na misel priti
¿qué se le ofrece a V.? s čim Vam lahko postrežem?

ógel² (oglje) carbón m

črn kot ogel negro como el carbón

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

ogledálo (-a) n

1. specchio, specchietto:
ročno ogledalo specchietto a mano
stensko ogledalo specchio da parete; specchiera
avt. vzvratno ogledalo specchio retrovisore
ogledalo nad kaminom caminiera
omara z ogledalom armadio a specchio

2. pren. specchio:
ogledalo jezera lo specchio del lago
gledališče kot ogledalo časa il teatro quale specchio dei tempi

ogledálo espejo m

gladek, svetel kot ogledalo espejado, terso como un espejo
žepno ogledalo espejo de bolsillo
ustno ogledalo espéculo m bucal
gledati se v ogledalu mirarse al espejo

oglj|e [ó] srednji spol (-a, ni množine) die Holzkohle, die Kohle (aktivno Aktivkohle, živalsko Knochenkohle, Tierkohle)
oglje za risanje der Kohlestift, die Zeichenkohle
črn kot oglje schwarz wie Kohle, kohlschwarz, pechrabenschwarz, pechschwarz
risba z ogljem die Kohlezeichnung
žar za oglje der Holzkohlengrill
spremeniti se v oglje verkohlen

óglje charbon moški spol de bois ; (za risanje) fusain moški spol , charbon (à dessiner)

črn kot oglje noir comme charbon
kostno, živalsko oglje charbon moški spol animal, noir moški spol animal
retortno oglje charbon de cornue, graphite moški spol
žareče, živo oglje charbon moški spol ardent, braise ženski spol
kuhati oglje cuire le charbon, charbonner, faire du charbon
napraviti risbo, risati z ogljem dessiner au fusain (ali au charbon), faire un fusain

óglje (-a) n

1. carbone di legna:
kot oglje črni lasje capelli nero carbone
likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
žgati oglje fare, bruciare il carbone
kem. aktivno oglje carbone attivo
živalsko oglje carbone animale

2. carbone acceso, brace

3. um. carboncino (material in tehnika)

óglje carbón m

črn kot oglje negro como el carbón
kostno oglje carbón de huesos
risalno oglje carboncillo m
žareče, živo oglje brasa f, ascua f
živalsko oglje carbón animal
kuhati oglje carbonear
risati z ogljem dibujar al carbón